Krvno-možganska pregrada
Krvno-možganska pregrada (BBB) je zelo selektivna prepustna pregrada. Nadzoruje, kaj pride iz krvnega obtoka v možgane in kaj ne.
Skozi pregrado lahko na primer prehajajo stvari, ki jih možgani potrebujejo za preživetje (voda, glukoza in aminokisline). Vendar pa pregrada preprečuje, da bi v možgane prišlo veliko škodljivih stvari, kot so bakterije in virusi. To pomaga zaščititi možgane pred okužbo.
Krvno-možgansko pregrado tvorijo kapilarne endotelijske celice. S pasivno difuzijo omogoča prehajanje vode, nekaterih plinov in v lipidih topnih molekul. Omogoča tudi selektivni prenos molekul, kot so glukoza in aminokisline, ki so ključne za delovanje živcev. Po drugi strani pa lahko krvno-možganska pregrada preprečuje vstop nevrotoksinov z mehanizmom aktivnega transporta.
Nekaj majhnih področij v možganih nima krvno-možganske pregrade.
Del mreže kapilar, ki oskrbujejo možganske celice.
Odkritje
Nemški zdravnik Paul Ehrlich je odkril krvno-možgansko pregrado. V krvni obtok miši je vbrizgal barvilo. Barvilo je prišlo do vseh organov, razen do možganov. Krvno-možganska pregrada je barvilu preprečila, da bi prišlo do možganov. Nato je eden od Ehrlichovih študentov vbrizgal barvilo mišim naravnost v možgane. Tokrat so se možgani obarvali modro, vendar noben drug organ ni bil modro obarvan. Krvno-možganska pregrada je barvilu preprečila, da bi iz možganov prešlo v krvni obtok (ki bi barvilo prenesel v vse druge organe v telesu).
Funkcija
Krvno-možganska pregrada ščiti možgane pred številnimi pogostimi okužbami. Okužbe možganov so redke. Če se zgodijo, so pogosto resne in jih je težko zdraviti. Protitelesa (ki jih telesni imunski sistem proizvaja za boj proti okužbam) so prevelika, da bi prešla krvno-možgansko pregrado. Tudi številni antibiotiki ne morejo prodreti skozi BBB in uničiti okužbe v možganih.
Eden od načinov vnosa zdravil v možgane je, da jih vbrizgamo v cerebrospinalno tekočino (CSF). CSF pomaga zaščititi možgane in hrbtenjačo. Vendar se možganov dejansko ne dotika. Namesto tega dve plasti, ki ščitita možgane in hrbtenjačo, zadržujeta CSF. Zaradi tega zdravila, tudi če jih vbrizgamo naravnost v CSF, še vedno ne pridejo dobro v možgane.
Nekatere bakterije, virusi in druge snovi lahko preidejo krvno-možgansko pregrado in poškodujejo možgane. Na primer:
- bakterije Spirochaete, kot sta Borrelia (ki povzroča boreliozo) in Treponema pallidum (ki povzroča sifilis).
- Nekateri virusi, kot sta virus Zahodnega Nila in virus otroške paralize.
- alkohol in številne prepovedane droge, kot sta heroin in kokain.
Sorodne strani
- Psihoaktivna zdravila (zdravila, ki lahko preidejo krvno-možgansko pregrado)
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je krvno-možganska pregrada?
O: Krvno-možganska pregrada je prepustna pregrada, ki nadzoruje, kaj iz krvnega obtoka pride v možgane.
V: Kaj lahko prehaja skozi krvno-možgansko pregrado?
O: Voda, glukoza in aminokisline so nekatere od stvari, ki lahko prehajajo skozi krvno-možgansko pregrado.
V: Katerim škodljivim stvarem krvno-možganska pregrada preprečuje vstop v možgane?
O: Krvno-možganska pregrada preprečuje, da bi v možgane prišlo veliko škodljivih stvari, kot so bakterije in virusi.
V: Kako nastane krvno-možganska pregrada?
O: Krvno-možgansko pregrado tvorijo endotelne celice kapilar.
V: Kako krvno-možganska pregrada omogoča prehod določenih molekul?
O: Krvno-možganska pregrada omogoča prehod vode, nekaterih plinov in v lipidih topnih molekul s pasivno difuzijo. Omogoča tudi selektivni prenos molekul, kot so glukoza in aminokisline, ki so ključne za delovanje živcev.
V: Ali lahko nevrotoksini prehajajo skozi krvno-možgansko pregrado?
O: Krvno-možganska pregrada lahko prepreči vstop nevrotoksinov s pomočjo aktivnega transportnega mehanizma.
V: Ali so v možganih kakšna področja brez krvno-možganske pregrade?
O: Da, nekaj majhnih predelov možganov nima krvno-možganske pregrade.
