Alkoholne pijače: etanol, vrste, pridelava in učinki na zdravje
Alkoholna pijača je pijača, ki vsebuje 0,5 % ali več etanola. V kemiji obstaja cel razred snovi, ki se imenujejo alkoholi, vendar je alkohol, ki se uporablja v pijačah, skoraj vedno etanol (pogovorno tudi žitni alkohol). Ta etanol običajno nastane s postopkom, imenovanim fermentacija. Pri fermentaciji sladkorje v alkohole pretvorijo predvsem kvasovke (kvasnice); kasneje pa lahko bakterije spremenijo etanol v kis. Druge vrste alkoholov (npr. metanol) so za pitje strupene, zato se v pijačah uporablja izključno etanol. Ker večina ljudi pod besedo "alkohol" misli prav etanol, se ta izraz v vsakdanjem govoru pogosto uporablja za vse pijače, ki vsebujejo etanol, na primer viski, vodka ali gin.
Pridelava: fermentacija in destilacija
Fermentacijo sprožijo mikroorganizmi, ki sladkor pretvorijo v etanol in CO2. Vrsta surovine (žito, grozdje, jabolka, riž itd.) in način fermentacije določata okus pijače. Z običajno fermentacijo lahko dobimo pijače z vsebnostjo alkohola do približno 15–20 % (npr. pivo, vino, medica, jabolčnik, sake).
Za večje vsebnosti alkohola se uporablja destilacija. S postopkom destilacije je mogoče pridobiti koncentirane alkohole; v domači ali industrijski praksi lahko dosežejo zelo visoke koncentracije (komercialni destilati za pitje običajno okoli 40 % vol., nekateri alkoholi pa tudi 70–80 %). Destilacija lahko teoretično prinese zelo čist etanol (do približno 95 %), vendar čisti destilati za pitje redko dosežejo tako visoke vrednosti brez nadaljnje obdelave. Navedbe o vsebnosti alkohola so pogosto izražene kot odstotek po prostornini (vol.% ali ABV); v nekaterih državah ali na starejših etiketa pa se uporablja tudi alkoholni dokaz in.
Vrste alkoholnih pijač
- Pivo, medica in jabolčnik – običajno do približno 15 % alkohola.
- Vina in sake – običajno med 12–20 % alkohola.
- Žgane (destilirane) pijače – 20 % alkohola ali več; pri destiliranem alkoholu se govori o destiliranem alkoholu.
Obstajajo tudi mešane pijače, koktajli in industrijsko pripravljeni izdelki. Nekateri komercialni nizkoalkoholni napitki, imenovani alkopopsi, so zelo sladki in pogosto nimajo visoke vsebnosti alkohola (mnogi manj kot običajno pivo), vendar včasih vsebujejo primešan destilirani alkohol, kar je v nekaterih državah predmet zakonodaje in omejitev prodaje.
Zakonske omejitve in dostopnost
Večina držav omejuje prodajo in uporabo alkohola. Običajne omejitve vključujejo starostne meje za nakup, ločene ure prodaje in ločene regulacije za piva in vina ter za močnejše destilate. Prav tako mnoge države omejujejo oglaševanje in prodajo alpopopsov zaradi skrbi, da bi bili privlačni mlajšim osebam. Poleg tega so v veljavi strogi zakoni glede vožnje pod vplivom alkohola.
Kako alkohol deluje na telo — kratkotrajni učinki
Pitje etanola vpliva na centralni živčni sistem: običajno povzroči občutek sproščenosti, zmanjšano zaviranje in spremembe razpoloženja. Z večanjem količine alkohola se pojavijo slabše motorične sposobnosti, počasnejše reagiranje in zmanjšana sposobnost presojanja. Če oseba popije veliko alkohola v kratkem času, pride do zastrupitve (opitosti ali celo hude alkoholne intoksikacije), kar lahko ogrozi življenje.
Vsi alkoholi so strupeni, vendar je etanol manj strupen kot npr. metanol, ker ga človeško telo razgrajuje učinkoviteje. Kljub temu lahko tudi etanol v velikih količinah povzroči hudo zastrupitev z zavestjo, bruhanjem, dihalno depresijo in znižanim krvnim sladkorjem, kar zahteva nujno medicinsko pomoč.
Dolgoročni učinki in zasvojenost
Dolgotrajno ali pogosto uživanje alkohola lahko privede do številnih zdravstvenih težav: poškodbe jeter (npr. zamaščenost, hepatitis, ciroza), povečano tveganje za nekatere vrste raka (usta, požiralnik, jetra, dojke), srčno-žilne bolezni, duševne motnje in poškodbe živčnega sistema. Pretirano pitje lahko povzroči odvisnost — zasvojenost z alkoholom, pogosto imenovana alkoholizem. Odvisnost spremljajo socialne, družinske in gospodarske težave ter lahko zahtevajo dolgotrajno zdravljenje.
Prenehanje pitja pri osebah, ki so močno odvisne, lahko povzroči resne odtegnitvene simptome, vključno z tremorjem, halucinacijami, napadi in deliričnimi tremorji (DT), ki so lahko življenjsko ogrožujoči in zahtevajo hospitalizacijo.
Varno pitje in priporočila
Ne obstaja popolnoma varna količina alkohola — tudi majhne količine povečujejo tveganje za nekatere bolezni. Vodila za zmerno pitje se razlikujejo med državami. Pogosto navajani primeri:
- Združeno kraljestvo: priporočilo največ 14 enot alkohola na teden za moške in ženske (enotna priporočila se lahko razlikujejo glede na državo).
- Združene države: običajno do 1 alkoholna pijača na dan za ženske in do 2 za moške kot najvišje dnevne vrednosti (v tedenskem povprečju).
Pomembno je vedeti tudi standardne servirne velikosti (npr. 330 ml piva 5 % vol., 150 ml vina 12 % vol., 44 ml žgane pijače 40 % vol.) in sprejemati osebne dejavnike (teža, spol, zdravje, zdravila). Če imate zdravstvene težave, jemljete zdravila ali ste noseči, je najbolje alkohol izogibati ali se posvetovati z zdravnikom.
Tveganja v posebnih situacijah
- Vožnja: alkohol v krvi zmanjšuje sposobnosti, zato je vožnja pod vplivom alkohola nevarna in v večini držav kazniva.
- Nosečnost: uživanje alkohola v nosečnosti lahko povzroči škodo plodu, vključno s fetalnim alkoholnim spektrom (FAS).
- Interakcije z zdravili: alkohol lahko poveča ali zmanjša učinek mnogih zdravil ter povzroči nevarne reakcije.
- Kalorije in prehrana: alkohol vsebuje veliko kalorij in lahko prispeva k pridobivanju telesne teže.
Prepoznavanje nujnih stanj
Če oseba po pitju izgubi zavest, ima nepravilen ali zelo počasen dih, modrikaste ustnice ali bruhanje brez odziva, je to lahko znak hude alkoholne zastrupitve. Potrebna je takojšnja nujna medicinska pomoč. V takšnih primerih ne prepuščajte osebe sami in pokličite reševalce.
Alkohol je del kulturnih in socialnih praks po vsem svetu, a prinaša tudi pomembne zdravstvene in družbene posledice. Informiranost, zmernost in spoštovanje zakonov ter osebnih omejitev pomagajo zmanjševati tveganja povezana s pitjem.
Nekaj alkoholnih pijač. Od leve proti desni: rdeče vino, sladni viski, lager, peneče vino, lager, češnjev liker in rdeče vino.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je alkoholna pijača?
O: Alkoholna pijača je pijača, ki vsebuje 0,5 % ali več etanola, znanega tudi kot žitni alkohol.
V: Kako nastane žitni alkohol?
O: Žitni alkohol običajno nastane s postopkom, imenovanim fermentacija, pri katerem bakterije spremenijo sladkor v etanol ali kis.
V: Kateri so različni razredi alkoholnih pijač?
O: Na splošno alkoholne pijače delimo v tri razrede: piva, medice in jabolčnik (običajno do približno 15 % alkohola), vina in sake (12-20 % alkohola) ter žgane pijače (20 % alkohola ali več).
V: Ali je v vseh krajih dovoljeno kupovati alkoholne pijače?
O: Ne, alkopopov običajno ni dovoljeno kupovati na določenih mestih ali ob določenem času, ker je v njih primešan destiliran alkohol.
V: Kakšen učinek ima pitje etanola na ljudi?
O: Pitje etanola povzroči, da se človek počuti sproščeno. Če ga zaužijemo preveč, lahko povzroči tudi zastrupitev in motnje v duševnem razvoju.
V: Kako dolgo ljudje uporabljajo etanol v rekreativne namene?
O: Etanol ljudje proizvajajo že več tisoč let in je ena najstarejših in najpogosteje uporabljenih rekreativnih drog na svetu.
V: Kako človeško telo hitro razgradi etanol?
O: Človeško telo lahko hitro razgradi etanol, ker je manj strupen kot druge vrste alkoholov.
