Whisky ali viski je alkoholna pijača, destilirana iz žita in običajno lesenih sodih zorela. Najpogostejša žita so ječmen (slad), koruza, rž in pšenica. Okusi viskijev so zelo različni — od sadnih in cvetličnih, prek začinjenih in oreškovih, do dimnih in peščenih not — kar je odvisno od surovin, načina destilacije in vrste sodov, v katerih zori.

Ime izvira iz gelske besede uisge beatha (»voda življenja«). Na Irskem se pogosto uporablja črka "e" (whiskey), enako črkovanje pa je razširjeno tudi v Združenih državah, kjer se pojavlja več različnih zakonodaj in stilov. Obstajajo stroge geografske in proizvodne definicije za različne vrste (npr. Scotch, Irish, Bourbon, Tennessee), ki določajo sestavine, način destilacije in minimalno zorenje.

Vrste viskija

Obstaja več običajnih kategorij viskija. Med najpomembnejšimi so:

  • Enoslad (single malt): Enosladni viski je izdelan iz 100 % ječmenovega slada v eni sami destilarni. Običajno ga destilirajo v pot still posodah in zori v hrastovih sodih; za škotski enoslad je zakonsko minimalno obdobje zorenja tri leta, pogosto pa gre za daljše zorenje (npr. 6, 12, 18, 24 let ali več), kar vpliva na kompleksnost aroma. Regije v Škotski (Speyside, Highlands, Islay, Islands, Lowlands, Campbeltown) prinašajo različne slogovne značilnosti: Speyside je znan po sadnih in medenih notah, Islay pa po močnem pečenem/peat dimu. Glenfiddich je eden najbolje prodajanih enosladnih viskijev na svetu; izhaja iz Speyside in predstavlja velik delež med enosladnimi znamkami. Na drugem mestu je Glenlivet s tega območja. Kljub konkurenci to območje ob reki Spey še vedno močno vpliva na svetovni trg enosladnega viskija.
    Drugi znani enosladni viskiji so Laphroaig, Lagavulin, Bowmore, Ardbeg in Talisker. Večina enosladnih viskijev izvira iz     Škotske, vendar se kakovostni enosladni viskiji proizvajajo tudi drugod — na primer japonski Nikka Yoichi, ki prihaja iz Japonske.
  • Mešani viski (blended): Mešani viski je sestavljen iz kombinacije različnih enosladnih in/ali grain (žitnih) viskijev, ki prihajajo iz ene ali več destilarn. Mešanje (blending) omogoča stabilnost okusa in širši, pogosto bolj dostopen profil. Znani mešani škotski viskiji so Johnnie Walker, Chivas Regal, Ballantine's, J&B, The Famous Grouse in Vat-69. Mešalnice običajno ne destilirajo viskija same — njihov glavni poklic je premišljeno umešanje posameznih komponent, da dosežejo želeni karakter pijače.
  • Irski viski (Irish whiskey): Irski viskiji so pogosto lažji in bolj gladki kot nekateri škotski primerki; tradicionalno so bili mnogi irski viskiji trikrat destilirani, kar daje mehkejši duh, a to ni univerzalno pravilo. Obstajajo različni stili: single malt, single pot still (iz mešanice slada in nesladnega ječmena), grain in blended. Znane irske znamke so Jameson's in Bushmill's.
  • Bourbonski viski: Bourbon je tip ameriškega viskija z lastnimi pravili. Mora biti proizveden v ZDA (pogosto povezano s štatom Kentucky), vsebovati najmanj 51 % koruze in zoreti v novih, opečenih hrastovih sodih. Za oznako »straight bourbon« mora biti zoren vsaj dve leti; ni pa zakonsko določenega minimalnega obdobja za sam izraz "bourbon", razen za nekatere dodatne kategorije. Okusi so pogosto vanilijevi in karamelni zaradi stika z novim ožganim lesom. Znani bourboni so Four Roses, Jim Beam in Kentucky Gentleman. Ime izvira iz okrožja Bourbon v Kentuckyju.
  • Rženi (rye): Kot pove ime, rženi viski vsebuje rž kot glavno žito (v ZDA najmanj 51 % rži za oznako "rye whiskey"), kar mu daje značilno začinjeno, pepelnato, pogosto suho aromo. V Kanadi je izraz "rye" zgodovinsko bolj splošen in ne vedno povezan z visokim deležem rži; kanadski viskiji so pogosto mešanice grain viskijev in so navadno bolj blagi. Znan kanadski rženi viski je Canadian Club ; med znanimi kanadskimi znamkami je tudi Alberta Premium.

Proizvodnja in zorenje

Osnovni koraki pri proizvodnji viskija vključujejo izbor žit, sladovanje (če se uporablja ječmen), fermentacijo, destilacijo in zorenje v sodih. Vrsta destilacije (enkratna, dvakratna, trikratna) ter oblika in velikost destilacijskih kotlov vplivata na končni profil. Zorenje v hrastovih sodih prinaša barvo in veliko arom — sode pogosto uporabljajo ponovno (ex-bourbon) ali pa sledi po sherry sodih, kar doda suhega sadja, karamela in začimb. Nekateri viskiji so stekleni pri standardni jakosti približno 40 % alkohola (ABV), vendar so pogosti tudi višji odstotki (npr. 43–46 %), cask strength iz steklenice pa lahko preseže 50 % ABV.

Okusi in uporaba

Viskiji se pijejo na različne načine: čisti (neat), z vodo, na ledu ali v koktajlih. Pri okušanju pozornost namenimo barvi, vonju (nos), okusu in pookusu. Peat/kal (dim iz sežganega šota) daje močnejše dimne notе, medtem ko zorenje v sherry sodih doda bogate sadne in sladke elemente.

Večina viskijev, ki jih srečamo v trgovini, vsebuje približno 40 % alkohola, vendar se razpon moči razlikuje glede na državo, stil in način stekleničenja.

Pravne oznake in priporočila

Pri nakupu bodite pozorni na označbe: »Scotch« pomeni, da je viski iz Škotske in je zorel vsaj 3 leta; »Irish whiskey« označuje irsko poreklo; »Bourbon« pomeni, da gre za ameriški viski z vsaj 51 % koruze in zorenjem v novih ožganih sodih; »rye« se v ZDA nanaša na viski z vsaj 51 % rži. Zavedajte se, da se zakoni in običaji razlikujejo po državah, zato se lahko način označevanja in sestava razlikujeta.

Če želite začeti z raziskovanjem: poskusite po eno steklenico iz različnih slogov (npr. enoslad iz Speyside, peaty Islay, irski blend, bourbon in kanadski rye) in primerjajte okuse — to je najboljši način, da odkrijete, kateri tipi vam ustrezajo.