Paul Ehrlich — Nobelovec, odkrivalec Salvarsana in oče imunologije
Paul Ehrlich: Nobelov nagrajenec, odkrivalec Salvarsana in oče imunologije — pionir barvanja bakterij, terapij in imunskih raziskav.
Paul Ehrlich (14. marec 1854 - 20. avgust 1915) je bil nemški zdravnik judovskega rodu. Leta 1908 je skupaj z Iljo Mečnikovom prejel Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino za ugotovitev, kako se odpornost bori proti boleznim. S svojim delom je postavil temelje sodobne imunologije: razvil je teorijo stranskih verig (side‑chain theory), ki je pojasnjevala specifičnost protiteles in mehanizme, s katerimi organizem prepozna in nevtralizira tuje snovi. Bil je tudi pionir pri kvantitativnem pristopu k imunskim reakcijam in pri standardizaciji laboratorijskih metod.
Odkritja v kemoterapiji in zdravljenje sifilisa
Ehrlich je vodil velik raziskovalni program, v okviru katerega so odkrili prvo učinkovito zdravilo za zdravljenje sifilisa. Šlo je za spojino arzena, ki se je imenovala Salvarsan (poznan tudi kot arsfenamin ali »zdravilo 606«). Razvoj zdravila je temeljil na sistematičnem preizkušanju barvil in kemičnih spojin, iskanju t. i. »čarobne krogle« (»magic bullet«) — spojine, ki bi ciljno uničila povzročitelja bolezni, ne da bi hudo škodovala gostitelju. Klinično preverjanje in potrditev učinkovitosti Salvarsana je pomembno sodeloval Sahachiro Hata, Ehrlichov asistent, ki je izvedel poskuse na živalih in kasneje pomagal uvesti zdravilo v prakso. Uvedba Salvarsana je imela velik družbeni in zdravstveni vpliv, saj je bila prva sistematično odkrita kemoterapevtska spojina, ki je znatno zmanjšala umrljivost zaradi sifilisa.
Barvila, mikroskopija in paraziti
Izumil je sistem za barvanje bakterij (pred Gramovim barvanjem). Opravil je popoln pregled vseh takrat znanih tehnik barvanja celic in razvil številne metode, ki so omogočile lažjo identifikacijo bakterij in celic pod mikroskopom. Pokazal je, kako razlikovati med različnimi vrstami belih krvničk, in odkril mastocite, celice, pomembne za alergijske in vnetne reakcije. Eksperimentalno je preučeval tudi učinke barvil na parazite: odkril je, da lahko metilen modro, ki obarva bakterije in celična jedra, malarični parazit Plasmodium spravi v recesijo (slednje spremlja tudi padec vročine), kar je odprlo poti za uporabo barvil v zdravljenju protozojskih bolezni. Raziskoval je tudi tripanosomozo in druge protozojske bolezni; med njegovimi eksperimentalnimi spojinami je bilo tudi t. i. trypan rdeče, ki je imelo aktivnost proti trypanosomom.
Antitelesa, serumi in standardizacija
Prav tako je odločilno prispeval k razvoju antiseruma proti davici in razvil metode za standardizacijo terapevtskih serumov. Njegov natančen in kvantitativni pristop je omogočil primerjavo moči protiserumov in uvedbo enot za odmerjanje terapevtskih serums. Zaradi dela na področju serumoterapije in difterije je bil povezan z raziskavami Emila von Behringa; Behring je za svoje delo na difteriji prejel Nobelovo nagrado (1901), medtem ko je Ehrlich prispeval predvsem z razvojem metod standardizacije in testiranja.
Organizacija raziskav in zapuščina
Ehrlich je ustanovil in vodil laboratorije, kjer je združeval kemijo, bakteriologijo in farmakologijo v sistematičen raziskovalni program. Leta 1899 je v Frankfurtu ustvaril oddelek, ki je kasneje prerasel v Instituto za eksperimentalno terapijo (po njem poimenovan Paul-Ehrlich-Institut), pomembno institucijo za razvoj cepiv, serumske terapije in regulacijo zdravil. Njegova ideja, da je mogoče s premišljenim kemijskim iskanjem odkriti zdravila z visoko specifičnostjo, je predhodnica sodobne farmakologije in onkologije.
Paul Ehrlich je umrl 20. avgusta 1915 v Bad Homburgu. Njegovo delo je močno vplivalo na razvoj imunologije, mikrobiologije in kemoterapije; številni koncepti, ki jih je vpeljal, ostajajo temeljne ideje v medicinski biologiji in farmaciji.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil Paul Ehrlich?
O: Paul Ehrlich je bil nemški zdravnik judovskega rodu, ki je leta 1908 skupaj z Iljo Mečnikovom prejel Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino za ugotovitev, kako se odpornost bori proti boleznim.
V: Kaj je izumil?
O: Izumil je sistem za barvanje bakterij (pred Gramovim barvanjem), tripan rdeče, ki je bilo učinkovito proti tripanosom, in metilen modro, s katerim je lahko malarični parazit Plasmodium nazadoval.
V: Kakšno zdravilo je odkril za zdravljenje sifilisa?
O: Odkril je prvo učinkovito zdravilo za sifilis - spojino arzena, ki se je imenovala salvarsan.
V: Katere druge bolezni je preučeval?
O: Raziskoval je tripanosomozo in druge protozojske bolezni.
V: Kakšen je bil njegov prispevek k antiserumu proti difteriji?
O: Odločilno je prispeval k antiserumu proti davici in razvil metodo za standardizacijo terapevtskih serumov.
V: Kako je njegov sodelavec prejel Nobelovo nagrado?
O: Njegov sodelavec je prejel edino Nobelovo nagrado za njuno skupno delo na področju difterije.
Iskati