Judje
Jud je oseba, ki ima judovsko dediščino ali se je spreobrnila v judovsko vero. Judje se običajno obravnavajo kot ljudstvo in ne le kot pripadniki določene vere, zato Jud ni le oseba, ki prakticira judovsko vero, ampak tudi oseba, ki ima judovsko etnično dediščino. Judje so nastali kot etnoreligiozna skupina na Bližnjem vzhodu. Po tradicionalnem judovskem pravu, imenovanem halakha, je nekdo Jud, če je bila njegova mati Judinja ali če se je spreobrnil v judovstvo. Judovstvo je bilo opisano kot religija, rasa, etnična skupina, kultura, narod in razširjena družina.
Izrael je edina sodobna država z judovsko večino, vendar so judovske manjšine prisotne na številnih mestih po svetu. Večina jih živi v velikih mestih v Združenih državah Amerike, Argentini, Evropi in Avstraliji. V Izraelu in ZDA živi več kot pet milijonov Judov. V Sovjetski zvezi je bilo več kot dva milijona Judov, vendar se jih je po razpadu Sovjetske zveze veliko preselilo v Izrael, ZDA in druge zahodne države.
Judje so bili žrtve različnih preganjanj. Eden najbolj znanih se je zgodil med drugo svetovno vojno, ko so nacisti pobili skoraj šest milijonov Judov. To je znano kot holokavst.
Davidova zvezda je simbol judovstva
Judovske etnične skupine
Vsi etnični (nekonvertirani) Judje imajo genetsko dediščino iz Levanta (območje, ki je danes znano kot Izrael in/ali Palestina). Med vsemi Judi na svetu obstajajo judovske etnične skupine. Dve največji se imenujeta aškenazi (ki so zgodovinsko živeli v Srednji in Vzhodni Evropi) in sefardi (ki so zgodovinsko živeli v deželah ob Sredozemskem morju, zlasti v Španiji in na Portugalskem). Judje z Bližnjega vzhoda, Kavkaza in Srednje Azije se imenujejo Mizrahi Judje. Obstajajo tudi etiopski Judje, indijski Judje (Bene Israel) in kitajski Judje (Kaifeng Judje). Številne od teh skupin so se selile iz enega kraja v drugega. Veliko aškenazijskih Judov na primer živi v Združenih državah Amerike, veliko sefardskih in mižrajskih Judov pa v Franciji.
Judje govorijo jezike držav, v katerih živijo. Hebrejščina je jezik judovstva, saj je v njej napisano Sveto pismo. Še vedno se uporablja za molitve. V Izraelu je običajen jezik ivrit, ki je ime za novo hebrejščino. Obstajajo tudi drugi judovski jeziki, kot sta jidiš in ladino, ki jih nekateri Judje še vedno govorijo in pišejo.
Zgodovina
Judovski spisi pravijo, da se je judovstvo začelo z možem po imenu Abram, ki je živel v mestu Ur v današnjem Iraku. Po Midrašu je Abram trdno verjel, da ljudje v Uru nimajo prav, ko molijo k različnim bogovom in kipom. Verjel je, da v resnici obstaja samo en bog, ki ni kip. Tora pripoveduje, da je Bog spregovoril z Abramom in mu rekel, naj z družino zapusti Ur in se preseli v Kanaan, kjer je ustanovil novo vero. Bog mu je povedal, da se bo njegovo ime spremenilo v Abraham. Midraš tudi pravi, da so angeli naučili Abrahama novega svetega jezika, za katerega Judje verjamejo, da je jezik, ki ga danes poznamo pod imenom hebrejščina. Hebrejščina je še vedno jezik judovstva. Abrahamov vnuk Jakob naj bi bil tisti, ki je prvi dobil ime "Izrael".
Ko so bili Judje v Egiptu spremenjeni v sužnje, je Bog rekel Mojzesu, naj prosi za osvoboditev 12 izraelskih plemen. Faraon je vedno znova rekel "ne" in vsakič, ko je to storil, je Bog Egipčanom poslal veliko strašnih kazni, da bi ga prisilil osvoboditi Hebrejce. Nazadnje je faraon pustil Hebrejce na prostost, vendar se je nato odločil poslati egiptovsko vojsko, da bi zajela Jude nazaj. Da bi jim pomagal pobegniti, je Bog ukazal Rdečemu morju, naj jim odpre pot. Voda se je nato vrnila in utopila egiptovsko vojsko. Tora pravi, da se je Mojzes po tem srečal z Bogom na gori Sinaj in od njega prejel deset zapovedi in Toro.
Hebrejci ali Izraelci so v dvanajstih plemenih v Kanaanu ustanovili državo, imenovano Izrael. Bili so v številnih vojnah proti drugim ljudstvom na tem območju. Ime Jud izhaja iz imena enega od teh plemen, Juda. Pozneje je Jude v začetku 6. stoletja pred našim štetjem osvojila Babilonija in njihove prebivalce odpeljala v babilonsko ujetništvo. Ko je Babilon osvojilo Perzijsko cesarstvo, so se spet lahko vrnili v Jude. Nekateri Judje so ostali v Babilonu (zdaj Irak), drugi pa so živeli tudi v drugih državah.
Leta 50 pred našim štetjem je Judeji (takrat imenovani Judeja) vladalo rimsko cesarstvo. V tem času je bil glavni jezik v Judeji aramejščina. Judje niso marali rimske vlade ali običajev in so Rimljanom pogosto povzročali težave. Leta 70 n. št. so Rimljani po uporu judovske skupnosti proti vladi uničili judovsko prestolnico Jeruzalem in skoraj vse Jude poslali v izgnanstvo.
Po tem judovsko ljudstvo ni imelo svoje države. Skoraj povsod, kjer so živeli, so bili manjšina. Ta čas imenujemo diaspora, ko so se Judje razširili po vsem svetu. Živeli so v številnih drugih državah. Judje, ki so živeli v Španiji in na Portugalskem, so uporabljali jezik ladino (imenovan tudi judovska španščina). Judje, ki so živeli v Nemčiji, na Poljskem, v Rusiji in drugih državah srednje in vzhodne Evrope, so govorili jezik jidiš. Judje, ki so živeli v Severni Afriki, so govorili judovsko-arabski jezik ali haketski jezik, lokalno ime za ladino. Judje so živeli v večini krajev na svetu, vendar ne v vseh, vključno z Indijo, Kitajsko, Jemnom in Etiopijo. Še danes za Jude, ki ne živijo v Izraelu, pogosto pravijo, da živijo "v diaspori". V nekaterih krajih, na primer v Indiji, so Judje živeli brez težav. V drugih krajih, na primer v večini Evrope in islamskih državah, je vladalo fanatizem ali celo sovraštvo do Judov, ki so živeli v skladu z diskriminatornimi zakoni. Včasih so bili Judje deležni odkritega preganjanja (to je: sistematičnega sovraštva in nasilja), včasih so se morali oblačiti v posebna, grda oblačila, plačevati višje davke kot drugi, ne smejo graditi višjih hiš kot drugi, ne smejo jezditi konja ali osla, nositi določenih značk itd. V Evropi, kjer je Rimskokatoliška cerkev kristjanom prepovedala posojanje denarja za obresti, so nekateri Judje delali kot bankirji in posojilodajalci ter postali znani kot spretni bankirji.
Eden od nomadskih narodov, Hazari, se je v 8. stoletju spreobrnil v judovstvo. Hazarski khanat, ki je bil v današnji Ukrajini in Belorusiji, je bil edina neodvisna judovska država pred današnjim Izraelom. Vzhodni Vikingi (Rusi) so leta 987 uničili državo Hazarjev.
Judje že od nekdaj verjamejo, da imajo od Boga posebno poslanstvo. Stvari delajo na svoj način, na primer imajo posebna pravila glede hrane in prehranjevanja, ne delajo na šabat, praznujejo svoje praznike in se ne poročajo z ljudmi drugih veroizpovedi. Zaradi tega so ljudje v različnih časih in državah mislili, da so Judje čudni in morda nevarni. Mnoge države so sprejele zakone, po katerih Judje niso smeli delati na nekaterih delovnih mestih ali živeti v nekaterih krajih. Včasih so bili Judje zaradi svoje vere ubiti. Beseda "antisemitizem" opisuje sovraštvo do Judov.
V tridesetih in štiridesetih letih 20. stoletja je nacistična ali nacionalsocialistična vlada v Nemčiji osvojila večino Evrope. Judom so počeli grozne stvari, saj so verjeli, da so Judje odgovorni za težave v Nemčiji med prvo svetovno vojno in po njej. Nacistična vlada je pobila več kot šest milijonov Judov. Preden so jih ubili, pogosto s pomočjo plinske komore ali poševnih železniških vagonov v peč, so mnoge Jude prisilili, da so postali prisilni delavci, nekateri med njimi pa so bili prisiljeni pomagati pri ubijanju in zajemanju drugih.
Leta 1948 po drugi svetovni vojni so Združeni narodi ustanovili državo Izrael za Jude v Palestini, ki je na istem mestu kot prvotni Izrael, na Bližnjem vzhodu. Ta dežela je bila pred prvo svetovno vojno del Otomanskega cesarstva, nato pa je območje pod nadzorom Združenih narodov nadzorovala Velika Britanija. Številni Judje so se v Izrael, ki se je takrat imenoval Palestina, vrnili konec 19. stoletja. Ko je leta 1948 nastala država Izrael, je v njej živelo približno 600 000 Judov. Danes v njej živi približno 5 600 000 Judov.
Ko so se Judje preselili nazaj v Palestino, je tam zdaj živelo nekaj ljudi. Večina jih ni želela živeti v judovski državi. To je bil začetek izraelsko-arabskega ali izraelsko-palestinskega spora, ki traja še danes.
Judje so v Izrael prišli z vsega sveta, prinesli so različne jezike, glasbo, hrano in zgodovino ter tako ustvarili edinstveno kulturo. Izrael je edina država na svetu, kjer je večina prebivalcev Judov in kjer je glavni jezik hebrejščina.
Judovska zgodovina se danes nadaljuje tako v Izraelu kot v diaspori. Zunaj Izraela živi veliko Judov v Združenih državah Amerike, Veliki Britaniji, Kanadi, Franciji, Rusiji, Ukrajini, Nemčiji, Argentini, Braziliji, Južni Afriki in Avstraliji. Manjše število Judov živi tudi v drugih delih sveta.
Med glavnimi težavami, s katerimi se danes spopada judovsko ljudstvo, sta reševanje izraelsko-palestinskega konflikta in soočanje z visoko stopnjo asimilacije (izgube judovske identitete) v nekaterih državah, kot so Združene države Amerike.
Znani Judje
Številni Judje so dosegli velike dosežke na področju znanosti, književnosti, podjetništva in umetnosti. Med najbolj znanimi so:
- Lauren Bacall, igralka
- David Ben-Gurion, izraelski politik
- Mel Brooks, filmski režiser
- Noam Chomsky, ameriški jezikoslovec in pisatelj
- Jezus Kristus , osrednji lik krščanstva
- Aaron Copland, skladatelj
- Bob Dylan, ameriški pevec
- Albert Einstein, znanstvenik
- Ana Frank, pisateljica dnevnika
- George Gershwin, skladatelj
- Karl Marx, filozof in oče marksizma
- Theodor Herzl, ustanovitelj sodobnega sionizma
- Franz Kafka, pisatelj
- Henry Kissinger, nekdanji ameriški državni sekretar
- Emma Lazarus, avtorica
- Sigmund Freud, znanstvenik, oče psihoanalitika
- Bratje Marx, komiki
- Golda Meir, izraelska političarka
- Benjamin Netanjahu, izraelski politik
- Šimon Peres, izraelski politik
- Philip Roth, ameriški pisatelj
- Mark Rothko, ameriški slikar
- Steven Spielberg, filmski režiser
- Baruch Spinoza, filozof
- Mark Spitz, plavalec
- Barbra Streisand, pevka in igralka
- Larry David, igralec, producent
- Jerry Seinfeld, komik
- Andy Samberg, komik
- Natalie Portman, igralka
- Adam Sandler, igralec
- Drake, raper
- Rick Rubin, ameriški glasbeni producent
- Bernie Sanders, senator Združenih držav Amerike
- Jon Stewart, ameriški komik
- Sarah Silverman, ameriška komičarka
- Maimonides, judovski filozof
Albert Einstein, ki je prišel do enačbe E=mc , 2je bil judovskega rodu.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Jud?
O: Jud je oseba, ki ima judovsko dediščino ali se je spreobrnila v judovsko vero. Judje se običajno obravnavajo kot ljudstvo in ne le kot pripadniki neke vere, zato to ni le nekdo, ki prakticira judovstvo, ampak tudi nekdo z judovsko etnično dediščino.
V: Od kod izvirajo Judje?
O: Judje so nastali kot etnoreligiozna skupina na Bližnjem vzhodu.
V: Kako je v tradicionalnem judovskem pravu opredeljeno, kdo je Jud?
O: V skladu s tradicionalnim judovskim pravom, imenovanim halakha, se nekdo šteje za Juda, če je bila njegova mati Judinja ali če se je spreobrnil v judovstvo.
V: Ali je kakšna država, v kateri je večina Judov?
O: Da, Izrael je edina sodobna država z večino Judov. Vendar pa je na svetu še veliko drugih krajev, kjer živi veliko število Judov, kot so Združene države Amerike, Argentina, Evropa in Avstralija. V Izraelu in ZDA živi več kot pet milijonov Judov.
V: Koliko Judov je živelo v Sovjetski zvezi pred njenim razpadom?
O: Pred razpadom je v Sovjetski zvezi živelo več kot dva milijona Judov, vendar so se mnogi od takrat preselili v Izrael, ZDA in druge zahodne države.
V: Kaj se je zgodilo med drugo svetovno vojno in je prizadelo milijone Judov?
O: Med drugo svetovno vojno so nacisti pobili skoraj šest milijonov Judov, kar je postalo znano kot holokavst.
