Šabat je v judovstvu ime dneva počitka. Šabat je sedmi dan (sobota) vsakega tedna. V judovstvu je dan opredeljen s sončnim ciklom: Dan se začne in konča ob sončnem zahodu in ne ob polnoči. Sedmi dan v tednu, šabat, se torej začne v petek, ko sonce zaide, in konča v soboto zvečer, ko se stemni. Zamisel o šabatu izhaja iz svetopisemske zgodbe o stvarjenju. V tej zgodbi Bog šest dni ustvarja vesolje in vse na Zemlji. Sedmi dan preneha z delom. Prav tako Judje delajo prvih šest dni v tednu in počivajo na sedmi dan, šabat.
Beseda šabat je nastala kot hebrejska beseda (שַׁבָּת). Angleška beseda "Sabbath" izhaja iz besede "Shabbat". Angleška beseda se lahko uporablja tudi za sklicevanje na šabat. Krščanska zamisel o šabatu izhaja iz judovske zamisli o šabatu. Zdaj je med njima veliko razlik.
Prvi del judovske Biblije, Tora, pravi, da na šabat ni dovoljeno delati. To je dan za počitek in preučevanje Tore.
Šabat je po judovskem pravu najpomembnejši judovski praznik. Pomembnejši je celo od pashe, Roš Hašana in Jom Kipurja. Judovski mistiki pravijo, da naj bi bil dan šabat podoben popolnemu svetu. V tem svetu vsi vedo za Boga in ga ljubijo. Prepričani so, da takšnega sveta niso videli že od rajskega vrta in da ga ne bo več, dokler ne pride Mesija.
Pomen in izvor
Šabat ni le teden dni ponavljajoč se počitek, temveč temeljni verski in družbeni institut v judovstvu. Iz zgodbe o stvarjenju v Tori izhaja zapoved, da naj se sedmi dan preneha z delom in se posveti Bogu, družini in študiju svetih besedil. Šabat simbolizira red, počitek, obnovo in pričakovanje boljšega, mesijanskega časa, kot to poudarjajo mistične tradicije.
Pravila in prepovedi
Osnovno pravilo šabata je prepoved dela, ki je v klasičnem judovskem pravu opredeljeno znotraj 39 glavnih kategorij ustvarjalnih dejanj (melachot). Te kategorije izhajajo iz opravil, povezanih z gradnjo svetišča v starodavnem Izraelu, in vključujejo npr. setev, žetev, tkanje, drobljenje, pisanje in vžig ognja. V praksi to pomeni prepoved številnih vsakdanjih opravil — prižiganje električnih naprav, kuhanje, vožnja z avtomobilom, nošenje izven zasebnega prostora ipd. — vendar veljajo različne interpretacije in izjeme.
- 39 osnovnih melachot (primeri): oranje/obdelovanje zemlje, žetev, mletje, pečenje, tkanje, pranje, gradnja, kresanje vžiga. (V rabinskem pravu so te kategorije natančneje pojasnjene v Mišni in Talmudu.)
- Prepovedi v praksi: prižiganje/ugasnitve ognja, kuhanje, uporaba elektrike po tradicionalnem pogledu, pisanje, komercialno delo.
- Izjeme: pikuach nefesh — reševanje življenja — odpravlja skoraj vse prepovedi šabata; v nujnih primerih se pravila prilagodijo.
Rituali in običaji
Šabat je poln ritualov, ki poudarjajo svetost dneva in družinsko povezovanje:
- Prižig sveč — ženske običajno prižgejo šabatske sveče tik pred sončnim zahodom v petek: to je simbol vstopa v sveti čas in prinaša mir domu.
- Kiddush — blagoslov nad vinskimi trtami (ali grozdnim sokom) in spominjanje stvarjenja ter izhoda iz Egipta. Kiddush se izgovori ob večerji in se pogosto ponovi tudi zjutraj.
- Šabatska večerja — posebna obroka v petek zvečer in soboto opoldne, pogosto ob spremljavi tradicionalnih jedi (kruh challah, ribe, vina, jedi iz hladilnika, saj tradicionalno na šabat ne kuhajo).
- Sinagoga in bogoslužje — posebne molitve in berila Tore; v mnogih skupnostih so sobotni shodi osrednji del verskega življenja.
- Havdala — obred ob zaključku šabata, ki z blagoslovom vina, dišav in goreče sveče loči sveti čas šabata od navadnih dni.
Različne verske smeri in modernejše razlage
Ravnanje na šabat se v posameznih judovskih smereh razlikuje:
- Ortodoksni judje strogo upoštevajo tradicionalne prepovedi in rabinske razlage. Elektrika, vožnja in druge sodobne dejavnosti so večinoma omejene ali prepovedane.
- Konzervativna/masoretna judovska skupnost pogosto išče ravnotežje med tradicionalnim učenjem in sodobnim življenjem; dovoljujejo nekatere prilagoditve pod rabinskimi vodili.
- Reformne in liberalne skupnosti poudarjajo duhovni pomen počitka in družinske povezanosti ter dajejo posamezniku več svobode pri odločitvi, kaj šteje za sveti šabat.
Moderna vprašanja
V 20. in 21. stoletju so se pojavila nova vprašanja: uporaba elektrike, internet, mobilnih telefonov, javni prevoz in delo v nujnih službah. Rabinska literatura in institucije dajejo različne odgovore; nekateri sledijo strožjim pravilom, drugi omogočajo omejeno uporabo tehnologij zaradi varnosti, skrbi za bolnike ali družinskih potreb.
Vpliv in pomen zunaj judovstva
Šabat je imel vpliv na zahodno kulturno predstavo o tedenskem počitku — tudi v krščanskih tradicijah se pojavlja ideja počitka, čeprav se v večini krščanskih skupnosti glavni dan bogoslužja premakne na nedeljo. V državi Izrael je sobota oficijalen dan počitka za veliko Judov, vendar so posamezne skupnosti in državni organi uredili delovne uredbe na različne načine, da omogočijo tudi sobotno delovno dejavnost tam, kjer je to potrebno.
Zaključek
Šabat je kompleksna, večplastna institucija — hkrati dan počitka, verski obred, družinski dogodek in kulturni simbol. Njegova praksa združuje starodavne zapovedi in sodobne razlage ter ostaja osrednjega pomena v življenju Judov po vsem svetu.



