Šabat (Shabbat) – judovski dan počitka: pomen, pravila in zgodovina

Šabat: pomen, pravila in zgodovina judovskega dne počitka — tradicije, verske prakse in simbolika od stvarjenja do sodobnega izraza.

Avtor: Leandro Alegsa

Šabat je v judovstvu ime dneva počitka. Šabat je sedmi dan (sobota) vsakega tedna. V judovstvu je dan opredeljen s sončnim ciklom: Dan se začne in konča ob sončnem zahodu in ne ob polnoči. Sedmi dan v tednu, šabat, se torej začne v petek, ko sonce zaide, in konča v soboto zvečer, ko se stemni. Zamisel o šabatu izhaja iz svetopisemske zgodbe o stvarjenju. V tej zgodbi Bog šest dni ustvarja vesolje in vse na Zemlji. Sedmi dan preneha z delom. Prav tako Judje delajo prvih šest dni v tednu in počivajo na sedmi dan, šabat.

Beseda šabat je nastala kot hebrejska beseda (שַׁבָּת). Angleška beseda "Sabbath" izhaja iz besede "Shabbat". Angleška beseda se lahko uporablja tudi za sklicevanje na šabat. Krščanska zamisel o šabatu izhaja iz judovske zamisli o šabatu. Zdaj je med njima veliko razlik.

Prvi del judovske Biblije, Tora, pravi, da na šabat ni dovoljeno delati. To je dan za počitek in preučevanje Tore.

Šabat je po judovskem pravu najpomembnejši judovski praznik. Pomembnejši je celo od pashe, Roš Hašana in Jom Kipurja. Judovski mistiki pravijo, da naj bi bil dan šabat podoben popolnemu svetu. V tem svetu vsi vedo za Boga in ga ljubijo. Prepričani so, da takšnega sveta niso videli že od rajskega vrta in da ga ne bo več, dokler ne pride Mesija.

Pomen in izvor

Šabat ni le teden dni ponavljajoč se počitek, temveč temeljni verski in družbeni institut v judovstvu. Iz zgodbe o stvarjenju v Tori izhaja zapoved, da naj se sedmi dan preneha z delom in se posveti Bogu, družini in študiju svetih besedil. Šabat simbolizira red, počitek, obnovo in pričakovanje boljšega, mesijanskega časa, kot to poudarjajo mistične tradicije.

Pravila in prepovedi

Osnovno pravilo šabata je prepoved dela, ki je v klasičnem judovskem pravu opredeljeno znotraj 39 glavnih kategorij ustvarjalnih dejanj (melachot). Te kategorije izhajajo iz opravil, povezanih z gradnjo svetišča v starodavnem Izraelu, in vključujejo npr. setev, žetev, tkanje, drobljenje, pisanje in vžig ognja. V praksi to pomeni prepoved številnih vsakdanjih opravil — prižiganje električnih naprav, kuhanje, vožnja z avtomobilom, nošenje izven zasebnega prostora ipd. — vendar veljajo različne interpretacije in izjeme.

  • 39 osnovnih melachot (primeri): oranje/obdelovanje zemlje, žetev, mletje, pečenje, tkanje, pranje, gradnja, kresanje vžiga. (V rabinskem pravu so te kategorije natančneje pojasnjene v Mišni in Talmudu.)
  • Prepovedi v praksi: prižiganje/ugasnitve ognja, kuhanje, uporaba elektrike po tradicionalnem pogledu, pisanje, komercialno delo.
  • Izjeme: pikuach nefesh — reševanje življenja — odpravlja skoraj vse prepovedi šabata; v nujnih primerih se pravila prilagodijo.

Rituali in običaji

Šabat je poln ritualov, ki poudarjajo svetost dneva in družinsko povezovanje:

  • Prižig sveč — ženske običajno prižgejo šabatske sveče tik pred sončnim zahodom v petek: to je simbol vstopa v sveti čas in prinaša mir domu.
  • Kiddush — blagoslov nad vinskimi trtami (ali grozdnim sokom) in spominjanje stvarjenja ter izhoda iz Egipta. Kiddush se izgovori ob večerji in se pogosto ponovi tudi zjutraj.
  • Šabatska večerja — posebna obroka v petek zvečer in soboto opoldne, pogosto ob spremljavi tradicionalnih jedi (kruh challah, ribe, vina, jedi iz hladilnika, saj tradicionalno na šabat ne kuhajo).
  • Sinagoga in bogoslužje — posebne molitve in berila Tore; v mnogih skupnostih so sobotni shodi osrednji del verskega življenja.
  • Havdala — obred ob zaključku šabata, ki z blagoslovom vina, dišav in goreče sveče loči sveti čas šabata od navadnih dni.

Različne verske smeri in modernejše razlage

Ravnanje na šabat se v posameznih judovskih smereh razlikuje:

  • Ortodoksni judje strogo upoštevajo tradicionalne prepovedi in rabinske razlage. Elektrika, vožnja in druge sodobne dejavnosti so večinoma omejene ali prepovedane.
  • Konzervativna/masoretna judovska skupnost pogosto išče ravnotežje med tradicionalnim učenjem in sodobnim življenjem; dovoljujejo nekatere prilagoditve pod rabinskimi vodili.
  • Reformne in liberalne skupnosti poudarjajo duhovni pomen počitka in družinske povezanosti ter dajejo posamezniku več svobode pri odločitvi, kaj šteje za sveti šabat.

Moderna vprašanja

V 20. in 21. stoletju so se pojavila nova vprašanja: uporaba elektrike, internet, mobilnih telefonov, javni prevoz in delo v nujnih službah. Rabinska literatura in institucije dajejo različne odgovore; nekateri sledijo strožjim pravilom, drugi omogočajo omejeno uporabo tehnologij zaradi varnosti, skrbi za bolnike ali družinskih potreb.

Vpliv in pomen zunaj judovstva

Šabat je imel vpliv na zahodno kulturno predstavo o tedenskem počitku — tudi v krščanskih tradicijah se pojavlja ideja počitka, čeprav se v večini krščanskih skupnosti glavni dan bogoslužja premakne na nedeljo. V državi Izrael je sobota oficijalen dan počitka za veliko Judov, vendar so posamezne skupnosti in državni organi uredili delovne uredbe na različne načine, da omogočijo tudi sobotno delovno dejavnost tam, kjer je to potrebno.

Zaključek

Šabat je kompleksna, večplastna institucija — hkrati dan počitka, verski obred, družinski dogodek in kulturni simbol. Njegova praksa združuje starodavne zapovedi in sodobne razlage ter ostaja osrednjega pomena v življenju Judov po vsem svetu.

Dva dela šabata: praznovanje in varovanje

V Svetem pismu sta dve različici desetih zapovedi. Ti različici uporabljata različne besede. Različica iz Druge Mojzesove knjige pravi: "Spominjaj se šabata, da ga boš sveto obhajal." Različica v 5. Mojzesovi knjigi pravi: "Varuj šabat, da bo svet". Judovska navada pravi, da "spominjati se" pomeni praznovati šabat. "Varovati" pomeni počivati - ne delati ali poslovati.

Praznovanje šabata

Šabat je srečen dan. Na šabat je veliko obredov, ki ljudem pomagajo praznovati srečo tega dne.

  • Sveče za šabat. Po judovskem zakonu nihče ne sme zakuriti ognja po začetku šabata. Zato v vsakem domu nekdo prižge sveče tik pred šabatom. Svečo običajno prižge gospodinja, vendar ne vedno. Sveče naj bi gorele, dokler ljudje v hiši ne končajo z večerjo. S prižiganjem sveč ob začetku šabata Judje poskrbijo, da bodo ob praznovanju doma imeli luči. To še poveča veselje ob praznovanju. Prižiganje sveč na šabat je zelo stara judovska navada.
  • Blagoslov za vino. Verz iz svetopisemske Knjige psalmov pravi: "Vino osrečuje srce človeka." Zaradi tega verza Judje srečne priložnosti običajno praznujejo z vinom. Dva glavna šabatna obroka se začneta z blagoslovom ob skodelici vina. Čaša, ki jo ljudje uporabljajo za ta blagoslov, imenovana Kiduš, je največkrat domišljena. (Glej sliko na desni.)
  • Trije šabatni obroki. Na vsak šabat imajo Judje tri obroke. Prvi je ponoči, po petkovi večerni molitvi. Drugi je opoldne, po sobotni jutranji molitvi. Tretji je pozno popoldne v soboto, tik pred koncem šabata.

Vsak od prvih dveh obrokov se začne z blagoslovom vina. Nato sledi blagoslov kruha. V Svetem pismu je Bog Izraelcem vsak petek dal dve porciji mane, da jim je ne bi bilo treba pobirati na šabat. Pri vsakem od prvih dveh šabatnih obrokov sta dva hlebca kruha. To jih spominja na dvojni obrok mane. Pri teh obrokih Judje postrežejo najboljšo hrano, ki jo lahko kupijo z denarjem. Uporabljajo svoje najboljše krožnike in srebrnino. Pri vsakem obroku pojejo posebne pesmi, imenovane zemirot, s katerimi počastijo šabat. Prva dva šabatna obroka sta velika in slovesna.

Tretji šabatni obrok je pogosto manjši in manj formalen. Nekateri Judje pri tem obroku vključujejo kruh, drugi pa ne. Mnogi ta obrok imenujejo šaloš seudot ("trije obroki"), ker se z uživanjem tega obroka zaključi celoten sklop treh obrokov za šabat. Ta obrok pogosto spremljata zemirot in študij Tore.

  • Šabatne molitvene storitve. Šabatne molitve so organizirane podobno kot molitve ob delavnikih. V primerjavi z dnevnim redom ob delavnikih je nekaj sprememb. Najbolj opazne spremembe so:
    1. Med petkovimi popoldanskimi in večernimi molitvami je dodana posebna maša Kabalat šabat ("Sprejemanje šabata").
    2. Molitev Amida se na šabat spremeni. Med tednom Amida vključuje trinajst blagoslovov, ki prosijo za Božjo pomoč v vsakdanjem življenju. Na šabat jih nadomesti en sam blagoslov, ki se Bogu zahvaljuje za šabatni počitek.
    3. Na šabat je sklop psalmov, ki se bere na začetku jutranjih molitev, daljši.
    4. Celoten tedenski del Tore se glasno prebere z ročno napisanega pergamentnega zvitka.
    5. Ob koncu jutranjih molitev se doda dodatna amida, imenovana musaf ("dodatna služba"). Ta molitev se moli namesto dodatne daritve, ki so jo vsak šabat prinesli v tempelj v Jeruzalemu.
    6. Med sobotnimi popoldanskimi molitvami se glasno prebere začetek dela Tore za naslednji teden.
  • Druge vrste praznovanja. Oneg šabat, kar pomeni "uživanje šabata", je pomemben del dneva. Nekateri načini, kako Judje uživajo šabat, so bili opisani že zgoraj. Drugi načini vključujejo nošenje lepih oblačil, druženje s prijatelji in družino, telesni počitek ali spanje, preučevanje Tore in drugih verskih knjig ter zakonske odnose (spolnost med možem in ženo).

Varovanje šabata - počitek in delo na šabat

Uživanje v šabatu je zelo pomembno, vendar je šabat sveti dan. V Tori, Mišni in Talmudu so zakoni in pravila o tem, kaj Judje smejo in česa ne smejo početi na šabat. Ti zakoni pomagajo Judom, da šabat ohranijo kot sveti dan.

  • 39 prepovedane kategorije dela. Mišna navaja 39 kategorij dela (hebrejsko: melachah), ki jih Judje ne smejo opravljati na šabat. Zakoni o tem, katera dejanja spadajo v posamezno kategorijo, so zapleteni. Vse kategorije se nanašajo na izdelavo novih stvari ali popravilo ali čiščenje starih stvari, da postanejo ponovno uporabne.

Tukaj je delni seznam kategorij dela, ki niso dovoljene na šabat:

1.      Prižiganje ognja

2.      prenašanje česar koli na prostem na javnem mestu.

3.      Kuhanje

4.      Čiščenje, razen nekaterih higienskih umivanj (na primer umivanje rok pred jedjo ali čiščenje sveže rane na koži).

5.      Če potujete več kot 3 km od svojega mesta ali doma.

6.      Pisanje

7.      Kmetijska dela

8.      Šivanje in tkanje

9.      Gradnja ali rušenje

  • Preventivni ukrepi. Preprečevanje (hebrejsko: shevut) je dejanje, ki ne spada v eno od 39 kategorij dela, vendar je še vedno prepovedano. Rabini so te dejavnosti prepovedali, da Judje ne bi opravljali del, ki spadajo v eno od 39 kategorij (tudi po naključju ali neprevidnosti).

·         Kupovanje in prodajanje stvari z denarjem je prepovedano preprečevanje. Ne spada med 39 kategorij dela. Toda nekdo, ki kupuje ali prodaja stvari, lahko zaradi tega opravi nekaj iz 39 kategorij dela. Na primer, lahko napiše račun ali pa kupljeno nosi na javnem mestu.

  • Elektrika na šabat. Uporabna elektrika je veliko novejša od zakonov šabata. Rabini so si zelo prizadevali, da bi razumeli, kako se elektrika ujema z zakoni šabata. O tem so napisali cele knjige. Večina ortodoksnih judovskih rabinov - vendar ne vsi - se je odločila, da:
    1. Uporaba elektrike za segrevanje nečesa zelo vročega (npr. pečice ali žarnice) je enaka kot prižiganje ognja ali kuhanje. Takšna uporaba elektrike spada v 39 kategorij prepovedanih del.
    2. Uporaba elektrike za opravljanje katerega koli od 39 kategorij prepovedanih del ni dovoljena.
    3. Uporaba elektrike za večino drugih stvari je prepovedana. To vključuje telefoniranje ali uporabo računalnika.
    4. Nekatere električne naprave (npr. luči) lahko ostanejo prižgane, če so bile vklopljene pred šabatom.
  • Reševanje človeškega življenja. Judje se iz 3. Mojzesove knjige 18,5 naučijo, da je treba kršiti zakone šabata, da bi rešili človeško življenje. Včasih lahko življenje rešimo na dva različna načina. Takrat mora oseba poskusiti izbrati način, ki najmanj krši šabat. Vendar to ni vedno mogoče. Reševanje življenja je vedno na prvem mestu. Tudi če nekdo ni prepričan, da mu bo uspelo rešiti življenje, je poskus reševanja življenja na šabat vedno na prvem mestu.
Šabatne sveče, skodelica za kiduš in kruh (chala)Zoom
Šabatne sveče, skodelica za kiduš in kruh (chala)

Hirszenberg: , 1894Zoom
Hirszenberg: , 1894

Šabat v neortodoksnem judovstvu

Konservativni judaizem prav tako uči Jude, naj ne opravljajo dejavnosti, ki spadajo v 39 prepovedanih kategorij dela (melacha). Konservativni rabini so pogosto manj strogi glede tega, kaj je melacha, kot ortodoksni rabini. Konservativni rabini so skoraj vedno manj strogi glede tega, kaj je preventiva (shevut), kot ortodoksni rabini. Konservativni rabini na primer dovoljujejo, da Judje na šabat za številne namene uporabljajo elektriko. Ne dovolijo pa, da bi Judje uporabljali elektriko za opravljanje katerega koli od 39 kategorij prepovedanih del.

Mnogi, če ne celo večina laičnih članov (ne rabinov ali molitvenih voditeljev) konservativnih sinagog v Severni Ameriki teh zakonov ne upošteva. Progresivni judaizem, vključno z reformnim judaizmom, judovskih zakonov ne sprejema kot zavezujočih. Ti Judje lahko na šabat počivajo, vendar običajno niso strogi glede tega, da ne delajo melahe ali ševuta. Lahko celo dodajo prakse, ki jih ortodoksna judovska zakonodaja ne dovoljuje, in menijo, da izboljšajo njihovo praznovanje šabata. Na primer, na šabat se lahko vozijo v sinagogo ali na šabat uporabljajo glasbene instrumente. Ortodoksno judovstvo ne dovoljuje nobenega od teh dejanj na šabat.

Havdala: Šabat se konča.

Šabat se konča v soboto zvečer po mraku. Konec šabata zaznamuje obred, imenovan Havdala (הַבְדָּלָה). To je hebrejska beseda, ki pomeni "delitev" ali "ločitev". Obred "razdeli" ali "loči" sveti dan šabat od novega tedna. Blagoslovi Havdale se izgovarjajo nad čašo vina. Pri obredu Havdala se uporabljajo tudi začimbe s prijetnim vonjem in sveča z veliko kati (vrvice iz blaga za prižiganje). Po Havdali ljudje spet začnejo opravljati običajna opravila za vsak dan.

Sveča havdala s številnimi kati, skodelica za kiduš in škatlica za začimbeZoom
Sveča havdala s številnimi kati, skodelica za kiduš in škatlica za začimbe

Vprašanja in odgovori

V: Kateri dan je šabat?


O: Šabat je sedmi dan v tednu, to je sobota.

V: Kdaj se šabat začne in konča?


O: Šabat se začne, ko v petek zaide sonce, in konča, ko se v soboto zvečer stemni.

V: Od kod izvira ideja o šabatu?


O: Ideja šabata izhaja iz svetopisemske zgodbe o stvarjenju, v kateri Bog v šestih dneh ustvari vse in sedmi dan počiva.

V: Iz katerega jezika izvira beseda "šabat"?


O: Beseda "šabat" je nastala kot hebrejska beseda (שַׁבָּת).

V: Kako kristjani gledajo na šabat v primerjavi z Judi?


O: Krščanska zamisel o šabatu izhaja iz judovske zamisli o šabatu, vendar je med njima zdaj veliko razlik.

V: Katere dejavnosti po judovski zakonodaji niso dovoljene na šabat?


O: Po judovski zakonodaji na šabat ni dovoljeno delati; to je dan za počitek in preučevanje Tore.

V: Kako na ta poseben dan gledajo judovski mistiki?


O: Judovski mistiki pravijo, da naj bi bil šabat kot popoln svet, v katerem vsi vedo za Boga in ga ljubijo - podobno kot v Edenu, preden sta bila Adam in Eva izgnana.


Iskati
AlegsaOnline.com - 2020 / 2025 - License CC3