Pergament: definicija, izdelava, zgodovina in uporaba v knjigah

Pergament: zgodovina, izdelava in uporaba v knjigah — od antičnih zvitkov do srednjeveških listin. Odkrijete tehnike, vrste in vlogo pergamenta v knjižni kulturi.

Pergament je tanek material iz živalske kože, ki se že stoletja uporablja kot podlaga za pisanje in tisk. Pergament se je najpogosteje uporabljal kot material za pisanje na strani knjige. Od usnja se razlikuje po tem, da je pergament apnenčast (obdelan z apnom), vendar ni strojen oziroma ustrezno oblikovan kot usnje; gre torej za neštrojen, kemično drugače obdelan izdelek. Boljša kakovost pergamenta se imenuje pergament.

Kaj je pergament in katere živali se uporabljajo

Pergament izdelujejo predvsem iz kože jagnjet, koz ali telet; ime in kakovost se lahko razlikujeta glede na vrsto kože in način obdelave. Koža za pergament mora biti sveža, brez hujših poškodb, ker se oblikuje tako, da ohrani gladko, pisalno površino. Najfinejši pergament, pogosto imenovan tudi »vellum« v tujih virih, je izdelan iz kakovostne telečje kože.

Osnovni postopek izdelave

Izdelava pergamenta je večstopenjski ročni proces. Glavne faze so:

• Izbor in priprava kože (odstranitev odvečne maščobe in mesa).
• Namakanje v vodi in nato v apnovi raztopini (liming), da se s kože odstranijo lasje in povrhnjica.
• Dehairing in strganje ostankov mesa z ostrimi orodji (lunellum ali strgalo).
• Napiranje kože na lesen okvir (rame) in nadaljnje strganje ter poliranje, da se doseže želena debelina in gladkost.
• Obdelava s pumice (šamotnim kamnom) in pogosto z globim nanosom kalcija (kreda ali apno), da se površina zgladi in izboljša sprejemanje črnila.
• Rezanje in oblikovanje listov ali zvitkov.

Ker pergament ni strojen kot usnje (ne poteka proces črpanja z rastlinskimi tanini), ohrani specifično, apnenčasto strukturo vlaken, kar mu daje značilne lastnosti za pisanje.

Lastnosti pergamenta

Pergament je trpežen, vendar občutljiv na spremembe vlage in temperature. Glavne lastnosti:

• Visoka trpežnost in dolgoživost pri pravilnem shranjevanju (mnoga srednjeveška besedila so ohranjena do danes).
• Gladkost in dobra sprejemljivost črnila ter pigmentov, kar omogoča raznoliko pisavo in iluminacijo.
• Občutljivost na vlago: pri vlažnem okolju se pergament raztegne, pri suhem pa skrči — posledično se lahko krivi (cockling) ali razpoka.
• Različne strani: »hair side« (stran proti dlaki) je običajno temnejša in zrna sta vidna; »flesh side« (notranja stran) je bolj gladka in svetlejša.

Zgodovina

Pergament ima dolgo zgodovino: uporabljali so ga že v antiki in ga nato intenzivno uporabljali skozi srednji vek kot glavno pisalno podlago za kodekse, rokopise, zakonske akte in cerkvene tekste. Pred razširitvijo papirja v Evropi je bil pergament pogosto edina kakovostna podlaga za zapise. Zaradi svoje trpežnosti je pergament ohranil številne dokumente, vključno z verskimi knjigami (npr. Tora) in uradnimi listinami.

Uporaba v knjigah in dokumentih

Pergament se je uporabljal za različne namene:

• Rokopisi in iluminirane knjige — srednjeveški kodeksi so pogosto na pergamentu.
• Zviti dokumenti — npr. judovski Sefer Tora, izdelan iz zaporednih pergamentnih listov.
• Uradne listine, listine s pečati in diplome zaradi trajnosti in prestiža.
• Palimpsesti: stari pergamentni listi so bili včasih strgani in ponovno uporabljeni, kar danes omogoča odkrivanje izbrisanih besedil z znanstvenimi metodami.

Konservacija in shranjevanje

Pergament zahteva posebno nego:

• Stabilno okolje: relativna vlažnost približno 45–55 % in stalna temperatura (okrog 18–20 °C) zmanjšujeta deformacije.
• Ohranjanje v temnem ali zatemnjenem prostoru, saj neposredna svetloba pospešuje bledenje barv in poškodbe površine.
• Pri krivljenju ali zvijanju se konzervatorji uporabljajo nadzorovano vlaženje in postopno izravnavo pod utežmi ali v posebnih komorah.
• Popravila naj izvajajo usposobljeni restavratorji; neprimerni lepilni materiali ali neustrezno šivanje lahko povzročijo nepopravljive škode.

Kako prepoznati pergament

Znaki, da gre za pergament in ne za papir ali usnje:

• Opazna struktura vlaken in majhne poroznosti na površini; stran proti dlaki in stran proti mesu se razlikujeta po videzu.
• Pergament je trši in bolj elastičen kot papir; pri upogibanju se vidi, da je vlaknen in ne plasten kot papir.
• Ob rahlem vlaženju se pergament raztegne in postane bolj prosojen; pri sušenju se skrči in navadno pokaže znake krivljenja.
• Priznane strokovne metode za identifikacijo vključujejo mikroskopsko preučevanje ter kemične in proteinske analize (npr. proteomske metode), ki določijo izvora vrste živali.

Sodobna uporaba

Danes je uporaba pergamenta omejena zaradi cene in etičnih vprašanj, vendar še vedno obstaja povpraševanje za:

• Restavracijo starih knjig in listin.
• Izdelavo prestižnih izdaj, ročno izdelanih knjig, zvitkov in dokumentov za uradne namene.
• Umetniške in kaligrafske projekte, kjer je zaželena avtentična tekstura.
• Alternativni, sintetični materiali, ki posnemajo lastnosti pergamenta, se uporabljajo, kadar je potrebna veganska ali cenejša rešitev.

Zaključek

Pergament je bil temelj pisane kulture pred razširitvijo papirja in še danes igra pomembno vlogo pri ohranjanju dediščine. Poznavanje njegovega nastanka, lastnosti in pravilne nege pomaga pri razumetju zgodovine knjig ter pri varovanju vrednih dokumentov za prihodnje generacije.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je pergament?

V: V čem se pergament razlikuje od usnja?

V: Kako se imenujejo boljše lastnosti pergamenta?

V: Od kod prihaja srednjeevropski tip končnega pergamenta?

V: Kdaj je bila datirana angleška listina, napisana na finem pergamentu ali pergamentu s pečatnim znakom?

V: V kakšni obliki je hebrejsko Sveto pismo?

Išči po črki