Pergament je
Pergament je visokokakovostna oblika pergamenta. Prvotno je pomenil telečjo kožo, v angleščini pa se izraz uporablja širše.
Tako kot pergament je tudi koža pripravljena za pisanje s črnilom. Bila je ena od standardnih pisalnih površin v Evropi, preden je bil na voljo papir. Še naprej se je uporabljal za dokumente visokega statusa. Pergament se je uporabljal za posamezne strani, zvitke, kodekse ali knjige.
Za izdelavo pergamenta kožo očistijo, nato jo pobelijo, napnejo na okvir, imenovan "herse", in jo strgajo z nožem. Ko se pergament strga, se izmenično mokri in suši, da se ustvari napetost. Končna obdelava se doseže z drgnjenjem površine s pemzo in obdelavo z apnom ali kredo. Nato je pripravljen za sprejem črnila.
Sodobni "papirnati pergament" (včasih imenovan rastlinski pergament) je namesto iz kože sesalcev narejen iz sintetičnega materiala, vendar se uporablja za isti namen kot običajni pergament.
Voynichov rokopis, napisan na pergamentu
Uporaba v preteklosti
V stari Evropi je pergament pomenil kakovostno pripravljeno živalsko kožo. Znano je, da so za izdelavo pergamenta uporabljali telečjo, ovčjo, kozjo in celo kameljo kožo. Najboljši pergament je bil izdelan iz nerojenih živali. Brez uporabe znanstvenega laboratorija je težko ugotoviti, katera žival je bila uporabljena za izdelavo starega pergamenta.
Francoski viri so velum (ali velin v francoščini) opredeljevali kot izdelek, narejen izključno iz telet. To se je ohranilo tudi v sodobnem času.
Uporaba
Večina najboljših srednjeveških rokopisov je bila napisana na pergamentu. Nekatera budistična besedila so bila napisana na pergamentu, vsa besedila Sifrei Tora pa so napisana na pergamentu ali čem podobnem.
Četrtina od 180 izvodov prve Biblije Johannesa Gutenberga, natisnjene leta 1455, je bila prav tako natisnjena na pergamentu, verjetno zato, ker so njegovi naročniki to pričakovali od kakovostne knjige. V tistem času se je za tiskanje knjig večinoma uporabljal papir.
V umetnosti se je pergament uporabljal za slike, zlasti če jih je bilo treba pošiljati na dolge razdalje, preden se je okoli leta 1500 začelo uporabljati platno, še naprej pa se je uporabljal za risbe in akvarele. Stari mojstri so včasih tiskali na pergament, zlasti za predstavitvene kopije, vsaj do sedemnajstega stoletja.
V 16. in 17. stoletju se je pogosto uporabljal pergamentni ali pergamentni vezivo, ki je bilo včasih pozlačeno. V poznejših stoletjih se je pergament pogosteje uporabljal kot usnje. Pergament je mogoče obarvati praktično v katero koli barvo, vendar se večinoma ne, saj so mnogim ljudem všeč njegove šibke zrnate in lasne sledi.
Številni dokumenti, ki so morali dolgo trajati, so bili napisani na pergamentu, saj je bil obstojnejši od papirja. Nekateri dokumenti, napisani na pergamentu, so stari več kot tisoč let.
Sodobna uporaba
Zakoni britanskega parlamenta so še vedno natisnjeni na pergamentu za arhivske namene, prav tako tudi zakoni Republike Irske. Še vedno se uporablja za judovske zvitke, razkošne knjižne platnice, spominske knjige in različne dokumente v kaligrafiji.
Zaradi majhnega povpraševanja in zapletenega postopka izdelave je živalski pergament danes drag in ga je težko najti. Samo eno podjetje v Združenem kraljestvu jih še vedno dobavlja. Sodobna alternativa, podobna pergamentu, je izdelana iz bombaža. Ta material, znan kot papirnati pergament, je cenejši od živalskega pergamenta in ga je mogoče najti v večini trgovin z izdelki za umetnost in izdelavo. Nekatere blagovne znamke papirja za pisanje in drugih vrst papirja uporabljajo izraz "pergament", ki nakazuje kakovost.
V umetniški obrti pisanja, iluminacije, črkanja in knjigoveštva je "pergament" običajno rezerviran za telečjo kožo, medtem ko se vse druge kože imenujejo "pergament".
Papirnati pergament
Papirnati pergament je izdelan iz bombaža. Papirnati pergament različnih velikosti, ki je običajno prosojen, se pogosto uporablja pri aplikacijah, kjer je potrebno sledenje, kot so arhitekturni načrti. Tako kot naravni pergament je tudi papirnati pergament stabilnejši od papirja, kar je pogosto odločilno pri izdelavi velikih risb in načrtov, kot so načrti.
Shranjevanje
Vellum se običajno shranjuje v stabilnem okolju s stabilno temperaturo. Če je pergament shranjen v okolju z relativno vlažnostjo manj kot 11 %, postane krhek, lomljiv in občutljiv na mehanske obremenitve; če je shranjen v okolju z relativno vlažnostjo več kot 40 %, postane občutljiv na rast plesni ali glivic. Najboljša temperatura za shranjevanje pergamenta je 20 ± 1,5 °C (68 ± 3 °F).
Vprašanja in odgovori
V: Iz česa je narejen pergament?
O: Velum je narejen iz živalske kože, prvotno telečje, ki je očiščena, beljena, raztegnjena, strgana in obdelana tako, da sprejme črnilo.
V: Za kaj se uporablja pergament?
O: Pergament se uporablja kot pisalna površina za posamezne strani, zvitke, kodekse ali knjige in se pogosto uporablja za dokumente visokega statusa.
V: Za kaj se je pergament uporabljal pred papirjem?
O: Pergament je bil ena od standardnih pisalnih površin v Evropi, preden je bil na voljo papir.
V: Kako se pergament pripravi za pisanje s črnilom?
O: Pergament se strga, da se ustvari napetost, in sicer z mokrim in suhim postopkom, nato se drgne s pemzo in obdela z apnom ali kredo, da se ustvari končna obdelava, ki lahko sprejme črnilo.
V: Kaj je "papirnati pergament"?
O: "Papirnati pergament" je vrsta pergamenta, izdelanega iz sintetičnih materialov namesto iz kože sesalcev, vendar se še vedno uporablja za isti namen kot običajni pergament.
V: Kakšna je razlika med pergamentom in pergamentom?
O: Prvotno je vellum pomenil telečjo kožo, pergament pa ovčjo ali kozjo, vendar se v angleščini izraz vellum uporablja širše. Oba sta pripravljena za pisanje s črnilom in sta bila standardna pisalna površina, ki se je uporabljala v Evropi, preden je bil na voljo papir.
V: Zakaj se je pergament uporabljal za dokumente visokega statusa?
O: Pergament se je uporabljal za dokumente visokega statusa zaradi svoje trajnosti, visoke kakovosti in dragega postopka izdelave.
