Pergament je visokokakovostna oblika pergamenta. Prvotno je pomenil telečjo kožo, v angleščini pa se izraz uporablja širše. Pogosto ga ločimo od "velluma" — v strokovni rabi se vellum nanaša posebej na telečjo kožo ali na najfinkejše vrste pergamenta, medtem ko izraz pergament lahko pomeni tudi kožo drugih živali.
Definicija in lastnosti
Pergament je pripravljena živalska koža, predelana tako, da postane gladka, tanka in primerna za pisanje ali tiskanje. Ima visoko trpežnost, dolgo življenjsko dobo in dobro reagira na črnilo; omogoča tanko pisavo in osvetlitve, zato je dolgo časa predstavljal najpomembnejšo pisalno podlago v Evropi. Pergament je tudi elastičen in lahko ob spremembah vlage krivi ali se razteza, zato zahteva posebno hrambo in nego.
Izdelava
Osnovni postopki so naslednji. Za izdelavo pergamenta kožo očistijo, nato jo pobelijo, napnejo na okvir, imenovan "herse", in jo strgajo z nožem. Ko se pergament strga, se izmenično mokri in suši, da se ustvari napetost. Končna obdelava se doseže z drgnjenjem površine s pemzo in obdelavo z apnom ali kredo. Nato je pripravljen za sprejem črnila.
Podrobneje: surove kože se najprej namakajo in odstrani dlako, potem jih nekaj dni macerirajo v apneni raztopini, da se razrahljajo loj in lasje. Kožo se napne na lesen okvir in z ostrim nožem ali lunulo postopoma razrežejo tanjše plasti mesa, dokler ne dosežejo želene debeline in glasnosti. Medtem ko je pod napetostjo, se površina bruši s pemzo in pogosto obdeluje s kredo ali drugim polnilom, da se izenači vsrkanje črnila in izboljša belina.
Vrste pergamenta
- Vellum: tradicionalno telečja koža, najkvalitetnejša in najmehkejša.
- Ovčji in kozji pergament: nekoliko bolj teksturiran in včasih tanjši.
- Rogozni ali mešani tipi: kombinacije, odvisno od razpoložljivosti kože in namena.
- Sodobni "papirnati pergament" ali rastlinski pergament: ne iz živalske kože, temveč iz obdelanega papirja ali sintetičnih materialov; uporablja se zlasti tam, kjer se želi lastnosti pergamenta brez uporabe živalskih izdelkov.
Uporaba
Tako kot pergament je tudi koža pripravljena za pisanje s črnilom. Bila je ena od standardnih pisalnih površin v Evropi, preden je bil na voljo papir. Še naprej se je uporabljal za dokumente visokega statusa. Pergament se je uporabljal za posamezne strani, zvitke, kodekse ali knjige.
Tipične uporabe vključujejo rokopise, svetopisemske kodekse, diplome, sodne listine, pečatne listine in druge dokumente, kjer je bila pomembna trajnost. V verskem okolju (npr. judejsko pisanje Tore) se pergament še vedno uporablja po strogih pravilih priprave. V sodobnem času ga uporabljajo tudi umetniki, restavratorji in ljubitelji zgodovinopisnih praks.
Zgodovina
Pergament se je uveljavil v antični in srednjeveški Evropi kot glavno pisalno gradivo, še posebej tam, kjer je bil papir redek ali nezaželen zaradi svoje manjše trpežnosti. Pomembne srednjeveške knjige, iluminirani kodeksi in državni listini so pogosto narejeni na pergamentu. Z razvojem papirja v poznejšem srednjem veku se je uporaba pergamenta zmanjšala, a je ostal pri dokumentih, ki so zahtevali dolgo obstojnost ali prestiž.
Ohranjanje in restavracija
Pergament je občutljiv na nihanja relativne vlažnosti in temperature. Priporočljivo je hraniti ga v stabilnem okolju (približno 45–60 % relativne vlažnosti in okoli 15–20 °C), varovati pred neposredno sončno svetlobo ter ga shranjevati leže ali pokončno v podpornih mapah brez kislin. Pri rokovanju nosite čiste roke ali rokavice, izogibajte se kemičnim čistilom in močnim lepilom. Pri večjih deformacijah ali poškodbah naj poseže strokovnjak za restavriranje, ki lahko uporablja kontrolirano rehidracijo in mehansko poravnavo.
Kaj loči pergament od papirja
- Izvor: pergament je živalska koža, papir pa celulozna vlakna.
- Vzdržljivost: pergament je pri ustreznem ravnanju običajno daljživel kot zgodnji papir.
- Občutek in izgled: pergament je bolj elastičen, svetlejši in nekoliko prosojen; papir je bolj krhek in vlaknat.
- Obdelava za pisanje: pergament se bruši in barva z kredo/apnom; papir se običajno ni obdeloval na enak način.
Sodobni rastlinski in sintetični pergament
Sodobni "papirnati pergament" (včasih imenovan rastlinski pergament) je namesto iz kože sesalcev narejen iz sintetičnega materiala, vendar se uporablja za isti namen kot običajni pergament. V praksi sta pod tem pojmom lahko dva različna izdelka: kemično obdelan papir, ki postane odporen proti vlagi in mastim (pogosto uporabljen kot papir za peko), ali polimerni/sintetični listi, ki posnemajo lastnosti prave kože in se uporabljajo v restavratorskih ali dekorativnih aplikacijah.
Zaključek
Pergament je bil skozi stoletja ključna nosilna podlaga za pisane dokumente in umetniška dela zaradi svoje vzdržljivosti in možnosti za natančno rokovanje s črnilom. Danes ga cenimo tako kot material zgodovinske in umetniške vrednosti, hkrati pa se je pojavila vrsta sodobnih alternativ (rastlinski in sintetični pergament), ki širijo njegova uporabna področja brez uporabe živalskih virov.
.jpg)
