Hebrejščina
Hebrejščina, semitski jezik, je jezik Judov. Akademija za hebrejski jezik je glavna ustanova za hebrejščino.
Izraelci so ga govorili že davno, v času Svetega pisma. Ko je Jude osvojila Babilonija, so bili Judje odpeljani v babilonsko ujetništvo in začeli govoriti aramejsko. Hebrejščine niso več veliko uporabljali v vsakdanjem življenju, vendar so jo Judje, ki so študirali verske knjige, še vedno znali.
V 20. stoletju se je veliko Judov odločilo, da bo hebrejščina spet postala govorjeni jezik. Leta 1948 je postala jezik nove države Izrael. Ljudje v Izraelu so prišli iz številnih krajev in se odločili, da se bodo naučili hebrejščine, jezika svojih skupnih prednikov, da bi lahko vsi govorili en jezik. Vendar se sodobna hebrejščina precej razlikuje od svetopisemske hebrejščine, saj ima preprostejšo slovnico in veliko izposojenk iz drugih jezikov, zlasti angleščine.
Do danes [kdaj? ] je hebrejščina edini mrtvi jezik, ki je ponovno postal živ jezik.
Sveto pismo je bilo prvotno napisano v svetopisemski hebrejščini, svetopisemski aramejščini in koinejski grščini.
"Izrael", zapisan v hebrejski abecedi.
Gramatika
Hebrejščina je semitski jezik, zato je zelo podobna arabščini. Hebrejske besede nastanejo z združevanjem korena in vzorca. V izraelski hebrejščini so nekatere besede prevedene iz evropskih jezikov, kot so angleščina, francoščina, nemščina in ruščina. Številne besede iz Stare zaveze so v izraelski hebrejščini dobile nove pomene. Ljudje, ki se učijo hebrejščine, morajo najprej preučiti slovnico, da lahko pravilno berejo brez samoglasnikov.
V izraelski hebrejščini ni glagola "biti" v sedanjem času, temveč le v prihodnjem in preteklem času. V svetopisemski hebrejščini ni časov, ampak sta samo dva vidika: nedovršni in dovršni. Nedovršni čas je nekaj podobnega kot prihodnji in sedanji čas. Popolni čas je nekaj podobnega kot pretekli čas. Mišnajsko hebrejščino so govorili tako kot judovsko-aramejsko v Jezusovem času in v času upora Bar-Kohbe (2. stoletje našega štetja) do Bizantinskega cesarstva Justinijana (6. stoletje našega štetja).
Hebrejska abeceda je bila prilagojena za pisanje jidiša, drugega judovskega jezika. Vendar pa jidiš zveni drugače kot hebrejščina, saj je germanski jezik.
Abeceda
Hebrejska abeceda ima 22 črk. Pet od njih se spremeni, ko so na koncu besede. Hebrejščino beremo od desne proti levi.
Hebrejska abeceda je abjad, zato so zapisani samo soglasniki, samoglasnike pa morajo bralci sami dopolniti. Ker je to lahko težavno, so samoglasniki lahko označeni s pikami, imenovanimi "nikkud" ali "tinuah" (množina "nikudot" oziroma "tinuot"). V sodobni hebrejščini lahko nekatere črke označujejo samoglasnike, ki se imenujejo matres lectionis (matere branja), saj so v veliko pomoč pri branju. Vav (ali Waw) lahko tvori zvok "oo" (/u/ v IPA), kot v hrani. Yodh (ali Yud) lahko tvori zvok 'ee' (/i/ v IPA) kot v besedi hrana.
| Aleph | Stava | Gimel | Dalet | Hej | Vav | Zayin | Heth | Teth | Yodh | Kaf |
| א | ב | ג | ד | ה | ו | ז | ח | ט | י | כ |
| ך | ||||||||||
| Lamed | Mem | Menih | Samekh | Ayin | Pe | Tsadi | Kuf | Resh | Shin | Tav |
| ל | מ | נ | ס | ע | פ | צ | ק | ר | ש | ת |
| ם | ן | ף | ץ |
Vprašanja in odgovori
V: Kateri jezik je hebrejščina?
O: Hebrejščina je semitski jezik.
V: Kdaj so ga prvič govorili?
O: Prvič so jo začeli govoriti v Izraelu.
V: Kdo govori hebrejščino?
O: Veliko Judov govori hebrejsko, saj je hebrejščina del judovstva.
V: Kako dolgo se že uporablja?
O: Izraelci so jo govorili že davno, v času Svetega pisma.
V: Zakaj so Judje nehali govoriti hebrejsko?
O: Ko je Judovstvo osvojila Babilonija, so bili Judje odpeljani kot ujetniki v Babilonijo in so začeli govoriti aramejsko. Hebrejščine v vsakdanjem življenju niso več veliko uporabljali, vendar so jo Judje, ki so študirali halakho, še vedno znali.
V: Kako je nastala sodobna hebrejščina?
O: V 20. stoletju se je veliko Judov odločilo, da bo hebrejščina spet postala govorjeni jezik. Leta 1948 je postala jezik nove države Izrael. Ljudje v Izraelu so prišli iz številnih krajev in se odločili, da se bodo naučili hebrejščine, jezika svojih skupnih prednikov, da bi lahko vsi govorili en jezik. Vendar se sodobna hebrejščina precej razlikuje od svetopisemske hebrejščine, saj ima preprostejšo slovnico in veliko izposojenk iz drugih jezikov, zlasti angleščine. Do leta 2021 je bila hebrejščina edini mrtvi jezik, ki je ponovno postal živ jezik.
V: V katerem jeziku je bilo prvotno napisano Sveto pismo?
O: Hebrejsko Sveto pismo je bilo prvotno napisano v svetopisemski hebrejščini
