Babilonija

Stara Babilonija

Babilonci so imeli pisni jezik, ki so ga uporabljali za trgovino in komunikacijo. Dobili so ga od Sumercev, ki so ga izumili. Babilonci so uporabljali isti sistem klinopisnega pisma, ki je v mehko glino vtiskoval trikotne oblike. Pisali so v dveh različnih jezikih: Sumerščini za verske namene in akadščini za uradne namene.

Zakoni

Hammurabi je bil babilonski kralj, ki je vodil vojne in iz Babilonije naredil imperij, tako da je Asirijo podredil vazalskemu (marionetnemu) kralju. Ustvaril je najstarejši zapisani sklop zakonov, imenovan Hammurabijev zakonik. Ta vsebuje 280 sodb in je danes na ogled v pariškem muzeju Louvre. Medtem ko prejšnje sumerske kazni niso bile stroge, je bil babilonski zakon precej strog. Za tatvino, umor in druge zločine je bila predpisana smrtna kazen.

Stavbe

Hiše v Babilonu so imele odprte strehe, tako da je družina v vročih nočeh lahko spala tam. Dnevne sobe, jedilnice in kuhinje so bile seveda v pritličju. Svetilke so gorele z oljčnim oljem in vsaka hiša je imela kapelo za pogrebne in bogoslužne obrede. Ker so v Mezopotamiji za gradnjo uporabljali le glino, so močne lesene nosilce za hiše uvažali iz Libanona. Sčasoma so ljudje začeli peči opeko in tako izboljšali trdnost svojih stavb.

Vrečo Babilona

Kasneje je Babilon izropal hetitski kralj Musilis I., kar je privedlo do tako imenovanega "temnega obdobja" bronaste dobe, o katerem ni veliko pisnih dokazov. Arheologi razpravljajo o datumu izropanja Babilona in so predlagali več kot štiri kronologije. Možni datumi za plenjenje Babilona so:

• ultrakratka kronologija: 1499 pr. n. št.
• kratka kronologija: 1531 pr. n. št.
• srednja kronologija: 1595 pr. n. št.
• dolga kronologija: 1651 pr. n. št.

Težava je uskladiti mezopotamske datume s staroegipčanskimi.

Poznejše dinastije

Po uničenju Hetitov so Babilonu 576 let vladali Kasiti. Nato mu je vladal Elam, nato pa je za približno tri stoletja ponovno pridobil neodvisnost. Nato so jih osvojili Neo-asirci. Stoletje pozneje so se ponovno osamosvojili in ustanovili Neobabilonsko ali Kaldejsko cesarstvo. To nenehno osvajanje in ponovno osvajanje je deloma posledica geografije. Naravnih meja razen rek ni, zato je do mest lahko priti s severa ali juga.

Kralj Nebukadnezar II. je vladal 43 let. Leta 585 pr. n. št. je osvojil Fenicijo.

Kir Veliki

Babilonskemu cesarstvu je dokončno naredil konec perzijski Kir Veliki.

Leta 549 pr. n. št. je Kir končal imperij Medijev. Tri leta pozneje je Kir postal kralj Ahemenidskega cesarstva (Perzije) in se je udeležil kampanje v severni Mezopotamiji.

Leta 539 pr. n. št. je Kir vdrl v Babilonijo. Junija je bila pri Opisu bitka, v kateri so bili Babilonci poraženi, takoj zatem pa se je Sippara predala napadalcu. Dva dni po zavzetju Sippare so "Kirovi vojaki brez boja vstopili v Babilon". Kir je prispel šele 3. marca (oktobra), v njegovi odsotnosti pa je namesto njega deloval Gobrijas. Gobrijas je zdaj postal guverner province Babilon.

Kir je zdaj trdil, da je zakoniti naslednik starodavnih babilonskih kraljev in maščevalec njihovega boga Bel-Marduka. Kirovi invaziji na Babilonijo je nedvomno pomagala prisotnost tujih prisilnih izgnancev, kot so bili Judje, ki so bili naseljeni sredi dežele.

Eno prvih Kirovih dejanj je bilo, da je izgnancem dovolil, da se vrnejo na svoje domove, s seboj pa so odnesli podobe svojega boga in sveto posodo. Dovoljenje za to je bilo zapisano v razglasu, s katerim je osvajalec skušal upravičiti svojo zahtevo po babilonskem prestolu. Še vedno je prevladovalo prepričanje, da nihče nima pravice vladati zahodni Aziji, dokler ga Bel in njegovi duhovniki ne posvetijo v to službo, zato je Kir odslej prevzel cesarski naslov "babilonski kralj".

Hrana

Tako kot Sumerci so tudi Babilonci jedli zelenjavo, sadje, meso in ribe. Jedli so tudi kruh in uživali v opečenju in uživanju nadležnih, a hrustljavih kobilic, ki so uničevale njihove dragocene pridelke.

Umetnost in znanost

Babilonci so ljubili umetnost. S kralji so pokopavali čudovite posode, okrašene z bleščečim zlatom. V tistih časih so knjige govorile o poplavah, ki naj bi jih povzročil greh, ali o Abrahamovem potovanju. Tudi znanost je dobro napredovala: izumili so prvi koledar, 60-minutno uro in vnaprejšnjo tabelo za množenje.

Življenje je bilo bogato, polno in običajno mirno. Ljudje so le redko razmišljali o vojni ali kako zaščititi mesto. Babilon so leta 730 pred našim štetjem osvojili Asirci in Kasiti. Ta velika civilizacija se je končala.

Sorodne strani

• Neobabilonsko cesarstvo