Babilonija (Mezopotamija): zgodovina, kultura in pomen starodavnega Babilona
Babilonija (Mezopotamija): zgodovina, kultura in pomen starodavnega Babilona — mesto, pisava, miti in trajni vpliv na civilizacijo rodovitnega polmeseca.
Babilonija je bila mestna država v Mezopotamiji v 2. tisočletju pred našim štetjem, pred več kot 3000 leti. Njeno glavno mesto je bilo Babilon, kar je pomenilo Vrata bogov. Cesarstvo so zgradili na ozemlju nekdanjega Akadskega cesarstva.
Mezopotamija je območje dveh rek, Evfrata in Tigrisa. V tistem času je regija vključevala tudi mestni državi Asirijo na severu in Elam na jugovzhodu. Je del rodovitnega polmeseca na Bližnjem vzhodu. Tam so ljudje prvič živeli skupaj v civilizaciji s poljedelstvom, mesti in pisavo.
Zgodovinski pregled
Babilonija se je razvila iz mestnih naselbin v osrednjem delu Mezopotamije. Prvi pomembnejši obdobi sta Stara (okolo 19.–16. stoletja pr. n. št.) in Novo(babilonsko) obdobje (7.–6. stoletje pr. n. št.). Med najbolj znanimi vladarji je Hamurapi (ok. 1792–1750 pr. n. št.), ki je združil velik del Mezopotamije in izdal slavni Kodeks Hamurabija, ter Nebukadnezar II (605–562 pr. n. št.), vodja novobabilonskega cesarstva, znan po velikih gradbenih projektih.
Po padcu starega akadskega in kasnejših lokalnih konjukturah so Babilonijo v različnih obdobjih obvladovali tudi Kasiti in Asirci. Novobabilonsko cesarstvo je doživelo razcvet v 7. in 6. stoletju pr. n. št., nato pa je mesto leta 539 pr. n. št. osvojil perzijski vladar Kirus Veliki, kar je pomenilo konec neodvisne babilonske države.
Družba in gospodarstvo
Babilonsko družbo so sestavljali plemiči, svobodni državljani in sužnji. Gospodarstvo je temeljilo na intenzivnem kmetijstvu, urejenih namakalnih sistemih in trgovini. Poljedelstvo (ječmen, datlji, zelenjava) ter rečni ribolov in živinoreja so omogočali rast mest.
Mezopotamski trgovci so trgovali s sosednjimi regijami po kopnih in vodnih poteh, izvažali so surovine, obdelane izdelke in obrtniške izdelke ter uvažali redke materiale, kot so les, kovine in dragocene kamnine.
Kultura, vera in zakonodaja
Religija je igrala osrednjo vlogo: mesto Babilon je bilo tudi versko središče, glavno božanstvo pa je postal bog Marduk. V templjih so izvajali obrede, daritve in praznovali verske procesije. Zgradbe, kot so zigurati (stopničaste svetišče), so bile osrednji elementi sakralne arhitekture; zigurati so pogosto povezovali z idejami nebes in zemlje, Etemenanki v Babilonu je pogosto povezovan s pripovedmi o stolpu Babel.
Poleg tega je bila družba urejena z zakoni. Najbolj znan in ohranjen dokument je Kodeks Hamurabija, z zbirok pravil in kazni, ki urejajo lastninske pravice, družinske zadeve, trgovino in kazniva dejanja. Kodeks kaže jasno razlikovanje med različnimi družbenimi razredi in pritiske ter varstva, ki so bili določeni za vsakega izmed njih.
Pisava, izobraževanje in znanost
Babilonci so pisali v klinopisni pisavi na glinenih tablicah. Jezik, ki so ga uporabljali v bogoslužju in upravi, je bil akadski (babylonski dialekt), občasno so ohranjali tudi starejše sumerske zapise. Pisarji so bili pomembna sloj in so usposabljali v posebnih šolah (edubba).
Babilonski učenjaki so izjemno prispevali k astronomiji in matematiki: razvili so sistem števila v osnovi 60 (sekstagesimalni sistem), ki je še danes razložen v delitvi ure in kroga. Astronomi so natančno spremljali premike zvezd, planetov in luninega cikla ter sestavljali sezonske koledarje in napovedi za prikaze premikov in mrkov.
Umetnost in arhitektura
Arhitektura je temeljila na opeki iz sušenega ali pečenega blata. Mnoge monumentalne strukture — mestne obzidja, palače, templji in procesijske ceste — so bile bogato okrašene z glaziranim opekami in reliefi. Eden od najbolj znanih ostankov je bila Ishtarina vrata v Babilonu, obložena z modrimi glaziranimi opečami in reliefi živali.
Legendarni Viseči vrtovi Babilona, pripisani Nebukadnezarju II, so v antičnih virih predstavljeni kot ena od sedmih čudes sveta, vendar njihovo zgodovinsko obstojevanje ostaja predmet razprav in iskanj.
Pomen in zapuščina
Babilonija je imela velik vpliv na razvoj prava, mestne uprave, pisave in znanosti. Babilonski dosežki v astronomiji in matematiki so vplivali na kasnejše kultur in civilizacije, prav tako so zakonodajni zapisi, kot je Kodeks Hamurabija, pomemben vir za razumevanje starodavnih dobrih praks in družbenih razmer.
Babilon se pojavlja tudi v svetopisemskih in literarnih virih ter je tako del kolektivne kulturne izročbe številnih narodov. Njegove arheološke najdbe danes pomagajo znanstvenikom razumeti vsakdanje življenje, gospodarstvo in vero v eni izmed najstarejših civilizacij sveta.
Kje si lahko ogledate ostanke
Arheološka najdišča v območju starega Babilona ležijo na območju sodobnega Iraka, kjer potekajo izkopavanja in restavratorska dela. Velika arhitekturna dela so bila obnavljana ali prenesena v muzeje, kjer si je mogoče ogledati tabulice, reliefne plošče, pečatne valje in druge artefakte, ki pričajo o bogati zgodovini Babilonije.
Ključne točke: Babilonija — starodavno središče Mezopotamije, znano po zakonodaji (Kodeks Hamurabija), razviti pisavi in znanosti, monumentalni arhitekturi (Ishtarina vrata, zigurati) ter pomembnem vplivu na kasnejše kulture in zgodovino regije.
Hammurabijeva Babilonija, 1792-1750 pr. n. št. (srednja kronologija)
Stara Babilonija
Babilonci so imeli pisni jezik, ki so ga uporabljali za trgovino in komunikacijo. Dobili so ga od Sumercev, ki so ga izumili. Babilonci so uporabljali isti sistem klinopisnega pisma, ki je v mehko glino vtiskoval trikotne oblike. Pisali so v dveh različnih jezikih: Sumerščini za verske namene in akadščini za uradne namene.
Zakoni
Hammurabi je bil babilonski kralj, ki je vodil vojne in iz Babilonije naredil imperij, tako da je Asirijo podredil vazalskemu (marionetnemu) kralju. Ustvaril je najstarejši zapisani sklop zakonov, imenovan Hammurabijev zakonik. Ta vsebuje 280 sodb in je danes na ogled v pariškem muzeju Louvre. Medtem ko prejšnje sumerske kazni niso bile stroge, je bil babilonski zakon precej strog. Za tatvino, umor in druge zločine je bila predpisana smrtna kazen.
Stavbe
Hiše v Babilonu so imele odprte strehe, tako da je družina v vročih nočeh lahko spala tam. Dnevne sobe, jedilnice in kuhinje so bile seveda v pritličju. Svetilke so gorele z oljčnim oljem in vsaka hiša je imela kapelo za pogrebne in bogoslužne obrede. Ker so v Mezopotamiji za gradnjo uporabljali le glino, so močne lesene nosilce za hiše uvažali iz Libanona. Sčasoma so ljudje začeli peči opeko in tako izboljšali trdnost svojih stavb.
Vrečo Babilona
Kasneje je Babilon izropal hetitski kralj Musilis I., kar je privedlo do tako imenovanega "temnega obdobja" bronaste dobe, o katerem ni veliko pisnih dokazov. Arheologi razpravljajo o datumu izropanja Babilona in so predlagali več kot štiri kronologije. Možni datumi za plenjenje Babilona so:
- ultrakratka kronologija: 1499 pr. n. št.
- kratka kronologija: 1531 pr. n. št.
- srednja kronologija: 1595 pr. n. št.
- dolga kronologija: 1651 pr. n. št.
Težava je uskladiti mezopotamske datume s staroegipčanskimi.
Poznejše dinastije
Po uničenju Hetitov so Babilonu 576 let vladali Kasiti. Nato mu je vladal Elam, nato pa je za približno tri stoletja ponovno pridobil neodvisnost. Nato so jih osvojili Neo-asirci. Stoletje pozneje so se ponovno osamosvojili in ustanovili Neobabilonsko ali Kaldejsko cesarstvo. To nenehno osvajanje in ponovno osvajanje je deloma posledica geografije. Naravnih meja razen rek ni, zato je do mest lahko priti s severa ali juga.
Kralj Nebukadnezar II. je vladal 43 let. Leta 585 pr. n. št. je osvojil Fenicijo.
Kir Veliki
Babilonskemu cesarstvu je dokončno naredil konec perzijski Kir Veliki.
Leta 549 pr. n. št. je Kir končal imperij Medijev. Tri leta pozneje je Kir postal kralj Ahemenidskega cesarstva (Perzije) in se je udeležil kampanje v severni Mezopotamiji.
Leta 539 pr. n. št. je Kir vdrl v Babilonijo. Junija je bila pri Opisu bitka, v kateri so bili Babilonci poraženi, takoj zatem pa se je Sippara predala napadalcu. Dva dni po zavzetju Sippare so "Kirovi vojaki brez boja vstopili v Babilon". Kir je prispel šele 3. marca (oktobra), v njegovi odsotnosti pa je namesto njega deloval Gobrijas. Gobrijas je zdaj postal guverner province Babilon.
Kir je zdaj trdil, da je zakoniti naslednik starodavnih babilonskih kraljev in maščevalec njihovega boga Bel-Marduka. Kirovi invaziji na Babilonijo je nedvomno pomagala prisotnost tujih prisilnih izgnancev, kot so bili Judje, ki so bili naseljeni sredi dežele.
Eno prvih Kirovih dejanj je bilo, da je izgnancem dovolil, da se vrnejo na svoje domove, s seboj pa so odnesli podobe svojega boga in sveto posodo. Dovoljenje za to je bilo zapisano v razglasu, s katerim je osvajalec skušal upravičiti svojo zahtevo po babilonskem prestolu. Še vedno je prevladovalo prepričanje, da nihče nima pravice vladati zahodni Aziji, dokler ga Bel in njegovi duhovniki ne posvetijo v to službo, zato je Kir odslej prevzel cesarski naslov "babilonski kralj".
Hrana
Tako kot Sumerci so tudi Babilonci jedli zelenjavo, sadje, meso in ribe. Jedli so tudi kruh in uživali v opečenju in uživanju nadležnih, a hrustljavih kobilic, ki so uničevale njihove dragocene pridelke.
Umetnost in znanost
Babilonci so ljubili umetnost. S kralji so pokopavali čudovite posode, okrašene z bleščečim zlatom. V tistih časih so knjige govorile o poplavah, ki naj bi jih povzročil greh, ali o Abrahamovem potovanju. Tudi znanost je dobro napredovala: izumili so prvi koledar, 60-minutno uro in vnaprejšnjo tabelo za množenje.
Življenje je bilo bogato, polno in običajno mirno. Ljudje so le redko razmišljali o vojni ali kako zaščititi mesto. Babilon so leta 730 pred našim štetjem osvojili Asirci in Kasiti. Ta velika civilizacija se je končala.
Sorodne strani
- Neobabilonsko cesarstvo
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je bila Babilonija?
O: Babilonija je bila mestna država v Mezopotamiji v 2. tisočletju pred našim štetjem, torej pred več kot 3000 leti. Njeno glavno mesto je bil Babilon, kar je pomenilo Vrata bogov.
V: Kje se nahaja Mezopotamija?
O: Mezopotamija se nahaja na Bližnjem vzhodu in je del rodovitnega polmeseca. Obsega reki Evfrat in Tigris ter vključuje mestni državi Asirijo na severu in Elam na jugovzhodu.
V: Iz česa je Babilonija zgradila imperij?
O: Babilonija je zgradila imperij na ozemlju nekdanjega akadskega cesarstva.
V: V čem je Mezopotamija posebna?
O: Mezopotamija je posebna, ker so tam ljudje prvič živeli skupaj v civilizaciji s poljedelstvom, mesti in pisavo.
V: Kdaj je obstajala Babilonija?
O: Babilonija je obstajala v 2. tisočletju pred našim štetjem, pred več kot 3000 leti.
V: Kaj pomeni Babilon?
O: Babilon pomeni Vrata bogov.
V: Kdo je živel na tem območju pred začetkom civilizacije?
O: Pred začetkom civilizacije so na tem območju živeli ljudje, vendar njihova identiteta ni znana.
Iskati