Mezopotamija — zibelka civilizacije: Sumerci, Babilon, klinopis
Raziskujte Mezopotamijo — zibelko civilizacije: Sumerci, Babilon, iznajdba klinopisa in kolesa, legendarna mesta Uruk, Ur, Nippur ter preboji starodavne tehnologije.
Mezopotamija (starogrško Μεσοποταμία - "dežela med rekami") je zgodovinska regija na Bližnjem vzhodu. Obsegala je večino današnjega Iraka ter dele današnjega Irana, Sirije in Turčije. Dve reki v imenu se nanašata na reki Tigris in Evfrat. Ležišče plodnih aluvialnih nanosov, ki jih reki prinašata z gorovij na severovzhodu, je omogočilo razvoj intenzivnega kmetijstva in gostih naselij že v prazgodovini.
Arabci so to deželo imenovali Al-Jazirah ("otok"), egiptolog J. H. Breasted pa jo je pozneje vključil v "rodovitni polmesec". Regija je na severovzhodu omejena z gorovjem Zagros, na jugovzhodu pa z Arabsko planoto. Klima in velike rečne poplave sta zahtevali gradnjo obsežnih sistemov za namakanje in nadzorovanje poplavami, kar je spodbudilo centralizacijo oblasti in razvoj administracije.
Kultura in družba
To območje pogosto imenujejo "zibelka civilizacije". Starodavno pisavo, imenovano klinopis, so okoli leta 3000 pr. n. št. prvič sistematično uporabljali Sumerci. Klinopis so pisali z lesenim ali trtim trstom na glinenih tablicah, oblikovali so značilne klinaste znake. Poleg administrativnih zapisov so ohranjeni tudi verski, pravni in literarni teksti, med najbolj znanimi pa je epos o Gilgamešu.
Starodavne mestne države so imele kompleksno družbeno strukturo z kraljem (pogosto imenovanim "lugal" ali "ensi"), svečeniki, uradniki, obrtniki, trgovci in kmetje. Verske ustanove so bile osrednje v mestu: mogočne ziguratske tempeljske konstrukcije so simbolizirale moč in bogastvo templjev.
Glavna mesta in države
Zgodovinsko pomembna mesta v Mezopotamiji so bila Uruk, Ur, Nippur, Ninive in Babilon. Uruk je pogosto omenjeno kot eno prvih velikih mestnih središč, kjer so se pojavili urbani načini življenja že v 4. tisočletju pr. n. št., medtem ko je Babilon kasneje postal politično in kulturno središče z bogato literarno ter pravno zapuščino.
Glavne ozemeljske države so bile akadsko kraljestvo, tretja dinastija Ur in asirsko cesarstvo. Kronologija regije zajema več etap in država, med njimi:
- razdobja Ubaid, Uruk in zgodnjedinastična obdobja (razvoj mest in klinopisa),
- Akkadsko cesarstvo (Sargon Akadski) in kasnejše dinastične spremembe,
- tretja dinastija Ura (Ur-Nammu),
- staro-babilonsko obdobje (Hammurabi),
- asirske faze (vključno z močno ekspanzijo v neo-asirskem obdobju) in kasnejša neo-babilonska obdobja.
Pomembne osebnosti in dosežki
Nekateri pomembni zgodovinski mezopotamski voditelji so bili Ur-Nammu (ustanovitelj tretje dinastije Ura, poznan po zakonodaji in gradbenih projektih), Sargon Akadski (ustanovitelj Akadskega kraljestva okoli 24. stoletja pr. n. št.), Hammurabi (ustanovitelj starobabilonske države in avtor znanega Kodeksa pravic iz 18. stoletja pr. n. št.) in voditelji asirskih imperijev, med katerimi sta pomembna Tiglat-Pileser I. (ekspanzivna politika v 12. stoletju pr. n. št.) ter Tiglath-Pileser III. (8. stoletje pr. n. št.), ki je znatno reorganiziral in razširil asirsko državo.
Stari Sumerci so dosegli številne tehnološke dosežke, kot so namakanje, trgovanje po rekah in nadzor nad poplavami. Sumerci so že od prvih zapisov imeli kmetijstvo in udomačene živali ali živino. Razvili so tudi kovinske obdelave (bakreno in bronasto orodje), matematiko z osnovo 60 (kar je vplivalo na način merjenja časa in kotov) ter astronomijo, ki je povezovala koledarje in religiozne obrede.
Hammurabi je poleg širitve svoje države znan po zbirki zakonov, ki ureja odgovornosti, kazni in socialne odnose; to je eden najstarejših ohranjenih pravnih kodeksov na svetu. Literarni dosežki vključujejo epose, miti in družinske ter poslovne zapise, ki nam nudijo vpogled v vsakdanje življenje, religijo in politiko regije.
Tehnologija in gospodarstvo
Babilon in druge mezopotamske skupnosti so znani po zgodnjih tehnoloških inovacijah. V Mezopotamiji so prvič sistematično uporabljali kolo. Najprej je bilo to lončarsko kolo, ki so ga uporabljali za izdelavo glinenih posod, nato pa so ga Sumerci prilagodili za prevoz. Gradili so tudi ladje in rečne čolne za promet po rekah, razvili mreže trgovskih poti proti Anatoliji, Levantu, Iranu in vse do doline Inda.
Obsežni namakalni sistemi so omogočili presežke v kmetijstvu, kar je omogočilo specializacijo dela, rast mest in nastanek državnih birokracij. Obrt, gradbeništvo, steklarski in kovinarski obrisi so pokazali visoko raven spretnosti in organizacije dela.
Arheologija in dediščina
Arheološka odkritja v Mezopotamiji (izkopavanja velikih mestnih središč, zgradb in arhivskih glinenih tablic) so prinesla dragocene informacije o razvoju pisave, gospodarstva, pravo in religije. Klinopis so v 19. stoletju razvozlali raziskovalci, kar je omogočilo sodobno razumevanje starodavnih besedil. Zapuščina Mezopotamije se kaže v številnih osnovnih dosežkih človeške civilizacije: mestni življenjski slog, pisava, zakonodaja, inženiring ter znanstveni koncepti so vplivali na kasnejše kulture v širši regiji.
Mezopotamska zgodovina je zapleten mozaik dinastij, mest in kultur, ki je trajno vplival na potek človeške civilizacije. Njene inovacije in družbene rešitve so bile temelj za nadaljnji razvoj v antični Aziji in širše.
Dve reki v Mezopotamiji
Geografija
Mezopotamijo sestavljajo različne regije. Severno Mezopotamijo sestavljajo hribi in ravnine. Zemlja je precej rodovitna zaradi sezonskega deževja ter rek in potokov, ki prihajajo z gora. Prvi naseljenci so obdelovali zemljo ter uporabljali les, kovine in kamen. Južno Mezopotamijo sestavljajo močvirnata območja in široke ravnine. Ob rekah Evfrat in Tigris, ki tečeta skozi regijo, so se razvila mesta. Zgodnji naseljenci so morali namakati zemljo ob bregovih rek, da so lahko pridelovali pridelke.
Ljudje Mezopotamije
Mezopotamijo je večkrat osvojilo veliko različnih ljudstev. Bila je središče sumerskega, akadskega, babilonskega in asirskega cesarstva. Ko se je vsaka nova skupina preselila na to območje, je prevzela nekaj kulture, običajev in verovanj ljudi, ki so prišli pred njo. Osvojili so jo Aleksander Veliki (332 pr. n. št.), Parti (150 pr. n. št.), Rimljani, Perzijsko cesarstvo in Arabci (7. stoletje). Še vedno je eden najbolj rodovitnih (in zato dragocenih) delov Bližnjega vzhoda.
Starodavna Mezopotamija se začne konec 6. tisočletja pred našim štetjem in se konča z vzponom Ahemenidskih Perzijcev v 6. stoletju pred našim štetjem ali z muslimansko osvojitvijo Mezopotamije v 7. stoletju našega štetja. To dolgo obdobje lahko razdelimo na naslednje sklope:
- Neolitik pred lončenino:
- Jarmo (~7000 pred našim štetjem - ~6000 pred našim štetjem)
- Keramika neolitika:
- Hassuna (~6000 pr. n. št. -? pr. n. št.), Samarra (~5700 pr. n. št. - 4900 pr. n. št.) in Halaf (~6000 pr. n. št. - 5300 pr. n. št.).
- kredna ali bakrena doba:
- obdobje Ubaid (~5900 pr. n. št. - 4400 pr. n. št.)
- obdobje Uruk (~4400 pr. n. št. - 3200 pr. n. št.)
- Obdobje Jemdet Nasr (~3100-2900 pr. n. št.)
- Zgodnja bronasta doba
- Zgodnje dinastične sumerske mestne države (~2900-2350 pr. n. št.)
- Elam 2700 (pred našim štetjem - 570 pred našim štetjem).
- Akadsko cesarstvo (~2350 pred našim štetjem-2193 pred našim štetjem).
- Tretja dinastija Ur ("sumerska renesansa" ali "neosumersko obdobje") (~2119 pr. n. št. - 2004 pr. n. št.)
- Srednja bronasta doba
- Zgodnja Babilonija (20.-18. stoletje pred našim štetjem)
- Zgodnje asirsko kraljestvo (20.-18. stoletje pr. n. št.)
- Prva babilonska dinastija (18.-17. stoletje pred našim štetjem)
- Pozna bronasta doba
- dinastija Kasitov (16.-12. stoletje pred našim štetjem)
- Propad bronaste dobe (12.-11. stoletje pred našim štetjem)
- Železna doba
- neohititske ali sirohetitske regionalne države (od 11. do 7. stoletja pr. n. št.)
- Neo-asirsko cesarstvo (10.-7. stoletje pr. n. št.)
- Kaldej, Neobabilonsko cesarstvo (7.-6. stoletje pr. n. št.)
- Klasična antika
- Perzijska Babilonija, Ahemenidsko cesarstvo (6.-4. stoletje pr. n. št.)
- Selevkidi v Mezopotamiji (4.-3. stoletje pr. n. št.)
- Partija, nato Asuristan (3. stoletje pr. n. št.-3. stoletje n. št.)
- Osroene (2. stoletje pr. n. št.-3. stoletje n. št.)
- Adiabene (1.-2. stoletje našega štetja)
- Rimska Mezopotamija, rimska Asirija (2. stoletje n. št.)
- Pozna antika
- Sasanidski Asuristan (3.-7. stoletje našega štetja)
- Arabsko osvajanje Mezopotamije (7. stoletje n. št.)
Ep o Gilgamešu
Ep o Gilgamešu je starodavna zgodba o odnosu med Gilgamešem in njegovim tesnim spremljevalcem Enkiduom. Enkidu je divji človek, ki so ga bogovi ustvarili kot Gilgameševega enakovrednega partnerja, da bi ga odvrnil od zatiranja prebivalcev Uruka. Skupaj se podajata na nevarne naloge, ki povzročajo nejevoljo bogov. Najprej se odpravita na goro Cedra, da bi premagala Humbabo, njenega pošastnega varuha. Pozneje ubijeta nebeškega bika, ki ga je boginja Ištar poslala, da bi Gilgameša kaznoval, ker je zavrnil njene usluge.
Drugi del epa govori o Gilgameševem pretresljivem odzivu na Enkiduovo smrt, ki se kaže v iskanju nesmrtnosti. Gilgameš poskuša spoznati skrivnost večnega življenja tako, da se odpravi na dolgo in nevarno potovanje, da bi se srečal z nesmrtnim junakom iz poplave, Utnapishtimom. Besede, ki jih je Gilgameš prejel med iskanjem, napovedujejo končni rezultat:
"Življenja, ki ga iščete, ne boste nikoli našli. Ko so bogovi ustvarili človeka, so mu namenili smrt, življenje pa so obdržali v svoji lasti."
Sorodne strani
- Rodovitni polmesec
- Sumersko cesarstvo
- Akadsko cesarstvo
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Mezopotamija?
O: Mezopotamija je zgodovinska regija na Bližnjem vzhodu, ki je obsegala večino današnjega Iraka ter dele današnjega Irana, Sirije in Turčije. Ime se nanaša na reki Tigris in Evfrat, ki sta tekli skozi to območje.
V: Kako se je imenovala starodavna pisava, ki so jo uporabljali Sumerci?
O: Starodavna pisava, ki so jo uporabljali Sumerci, se je imenovala klinopis. Prvič so jo uporabili okoli leta 3000 pred našim štetjem.
V: Kdo so bili nekateri pomembni zgodovinski voditelji iz Mezopotamije?
O: Nekateri pomembni zgodovinski voditelji iz Mezopotamije so bili Ur-Nammu (kralj Ura), Sargon Akadski (ustanovitelj Akadskega kraljestva), Hammurabi (ki je ustanovil starobabilonsko državo) in Tiglat Pileser I. (ki je ustanovil asirsko cesarstvo).
V: Kakšen tehnološki napredek so dosegli Sumerci?
O: Sumerci so dosegli številne tehnološke dosežke, kot so namakanje, trgovanje po rekah, nadzor nad poplavami, kmetijstvo, udomačitev živali/živine in uporaba lončarskega kolesa za izdelavo glinenih posod. Prilagodili so ga tudi za prevoz.
V: Kje se nahaja Mezopotamija?
O: Mezopotamijo na severovzhodu omejuje gorovje Zagros, na jugovzhodu pa Arabska planota.
V: Zakaj je Mezopotamija zgodovinsko pomembna?
O: Mezopotamijo zaradi njenega zgodovinskega pomena pogosto imenujejo "zibelka civilizacije"; tam je okoli leta 3000 pr. n. št. nastala klinopisna pisava pri Sumercih in Babilon je verjetno postal eno prvih mest, ki so ga zgradili naseljeni ljudje, ki so izumili tudi kolo za izdelavo keramike in prevoz.
Iskati