Sezona je del leta. Na večini območij na Zemlji imamo štiri letne čase: pomlad, poletje, jesen (britanska angleščina) ali jesen (ameriška angleščina) in zima.
Na nekaterih območjih je število letnih časov različno. V tropskih delih Avstralije (severni deli Queenslanda, Zahodne Avstralije in Severnega teritorija) sta na primer mokra in suha sezona. Ta imena dopolnjujejo ali nadomeščajo običajna imena letnih časov.
V tropskih in subtropskih krajih sta dva letna časa: deževno (mokro ali monsunsko) in sušno obdobje. To je zato, ker se dež spreminja bolj kot temperatura.
Zakaj nastanejo letni časi?
Osnovni razlog za nastanek letnih časov je nagib vrtilne osi Zemlje glede na ravnino njene poti okoli Sonca. Ta nagib (približno 23,5°) pomeni, da se skozi leto spreminja kot, pod katerim Sonce obseva posamezno poloblo. Posledično se spreminjata dolžina dneva in višina Sonca ob poldnevu, kar vpliva na količino in intenzivnost sončne energije, ki doseže površje.
Ključni astronomski mejniki so enakonočja in solsticiji:
- spomladansko (pomladno) enakonočje – približno 20.–21. marec, ko dan in noč trajata približno enako;
- poletni solsticij – približno 20.–21. junij, najdaljši dan na severni polobli;
- jesensko enakonočje – približno 22.–23. september;
- zimski solsticij – približno 21.–22. december, najkrajši dan na severni polobli.
Astronomske in meteorološke definicije
Obstajata dve pogosti načini opisa letnih časov:
- Astronomska opredelitev temelji na poziciji Zemlje glede na Sonce (enakonočja in solsticiji), zato se začetki letnih časov spreminjajo glede na leto.
- Meteorološka opredelitev razdeli leto na štiri enotna obdobja po koledarskih mesecih (na severni polobli ponavadi: pomlad = marec–maj, poletje = junij–avgust, jesen = september–november, zima = december–februar). Ta delitev je praktična za vremenske in klimatske statistike.
Svetovne razlike in posebnosti
Letni časi se po vsem svetu izrazijo različno:
- Tropske in subtropske pokrajine: zaradi majhnih razlik v temperaturi so tam letni časi pogosto opredeljeni z razporeditvijo padavin — npr. deževna/monsunska in sušna sezona. Nekatera območja imajo tudi specifične lokalne sezonske razdelitve (npr. v nekaterih kulturah več kot štiri sezone).
- Mediterranski podnebni pas: značilen je suho toplo poletje in bolj vlažna, milejša zima.
- Polarna območja: doživljajo ekstremne razlike v osvetlitvi — dolgo polarno poletje z neprekinjenim dnevnim svetlom (polnočno Sonce) in dolgo polarnoprav nočno obdobje.
- Gorska območja: višina nad morsko gladino lahko močno vpliva na lokalne razmere; na isti zemljepisni širini so lahko temperature in padavine zelo različne z višino.
Vpliv letnih časov na naravo in človeka
Letni časi vplivajo na ekosisteme, kmetijstvo, kulturo in vsakdanje življenje:
- Fenologija (čas cvetenja rastlin, selitve živali, obdobja razmnoževanja) je tesno povezana z letnimi časi.
- Kmetijske prakse so prilagojene sezonam (setev, žetev, varstvo pred zmrzovanjem itd.).
- Kultura in praznovanja v mnogih družbah temeljijo na prihodnjih ali preteklih prehodih letnih časov (npr. pomladanski festivali, obredi povezani z letino).
- V mestih in državah z zasnovo počitnic glede na sezono se tudi turizem močno spreminja glede na letni čas.
Dodatne opombe
Medtem ko nagib osi Zemlje določa izmenjavo letnih časov, ima tudi eliptičnost Zemljine orbite manjši učinek na temperaturo (razlike v oddaljenosti od Sonca vplivajo na skupno energijo, a bistveno manj kot nagib osi). Prav tako je pomembno vedeti, da imata severna in južna polobla vedno nasprotne letne čase — ko je na eni polobli poletje, je na drugi zima.
