Letni časi: definicija, zakaj nastanejo in svetovne razlike
Letni časi: kaj so, zakaj nastanejo in kako se razlikujejo po svetu — od štirih sezon do tropskih mokrih in suhih obdobij; razlaga vpliva Sonca in naklona Zemlje.
Sezona je del leta. Na večini območij na Zemlji imamo štiri letne čase: pomlad, poletje, jesen (britanska angleščina) ali jesen (ameriška angleščina) in zima.
Na nekaterih območjih je število letnih časov različno. V tropskih delih Avstralije (severni deli Queenslanda, Zahodne Avstralije in Severnega teritorija) sta na primer mokra in suha sezona. Ta imena dopolnjujejo ali nadomeščajo običajna imena letnih časov.
V tropskih in subtropskih krajih sta dva letna časa: deževno (mokro ali monsunsko) in sušno obdobje. To je zato, ker se dež spreminja bolj kot temperatura.
Zakaj nastanejo letni časi?
Osnovni razlog za nastanek letnih časov je nagib vrtilne osi Zemlje glede na ravnino njene poti okoli Sonca. Ta nagib (približno 23,5°) pomeni, da se skozi leto spreminja kot, pod katerim Sonce obseva posamezno poloblo. Posledično se spreminjata dolžina dneva in višina Sonca ob poldnevu, kar vpliva na količino in intenzivnost sončne energije, ki doseže površje.
Ključni astronomski mejniki so enakonočja in solsticiji:
- spomladansko (pomladno) enakonočje – približno 20.–21. marec, ko dan in noč trajata približno enako;
- poletni solsticij – približno 20.–21. junij, najdaljši dan na severni polobli;
- jesensko enakonočje – približno 22.–23. september;
- zimski solsticij – približno 21.–22. december, najkrajši dan na severni polobli.
Astronomske in meteorološke definicije
Obstajata dve pogosti načini opisa letnih časov:
- Astronomska opredelitev temelji na poziciji Zemlje glede na Sonce (enakonočja in solsticiji), zato se začetki letnih časov spreminjajo glede na leto.
- Meteorološka opredelitev razdeli leto na štiri enotna obdobja po koledarskih mesecih (na severni polobli ponavadi: pomlad = marec–maj, poletje = junij–avgust, jesen = september–november, zima = december–februar). Ta delitev je praktična za vremenske in klimatske statistike.
Svetovne razlike in posebnosti
Letni časi se po vsem svetu izrazijo različno:
- Tropske in subtropske pokrajine: zaradi majhnih razlik v temperaturi so tam letni časi pogosto opredeljeni z razporeditvijo padavin — npr. deževna/monsunska in sušna sezona. Nekatera območja imajo tudi specifične lokalne sezonske razdelitve (npr. v nekaterih kulturah več kot štiri sezone).
- Mediterranski podnebni pas: značilen je suho toplo poletje in bolj vlažna, milejša zima.
- Polarna območja: doživljajo ekstremne razlike v osvetlitvi — dolgo polarno poletje z neprekinjenim dnevnim svetlom (polnočno Sonce) in dolgo polarnoprav nočno obdobje.
- Gorska območja: višina nad morsko gladino lahko močno vpliva na lokalne razmere; na isti zemljepisni širini so lahko temperature in padavine zelo različne z višino.
Vpliv letnih časov na naravo in človeka
Letni časi vplivajo na ekosisteme, kmetijstvo, kulturo in vsakdanje življenje:
- Fenologija (čas cvetenja rastlin, selitve živali, obdobja razmnoževanja) je tesno povezana z letnimi časi.
- Kmetijske prakse so prilagojene sezonam (setev, žetev, varstvo pred zmrzovanjem itd.).
- Kultura in praznovanja v mnogih družbah temeljijo na prihodnjih ali preteklih prehodih letnih časov (npr. pomladanski festivali, obredi povezani z letino).
- V mestih in državah z zasnovo počitnic glede na sezono se tudi turizem močno spreminja glede na letni čas.
Dodatne opombe
Medtem ko nagib osi Zemlje določa izmenjavo letnih časov, ima tudi eliptičnost Zemljine orbite manjši učinek na temperaturo (razlike v oddaljenosti od Sonca vplivajo na skupno energijo, a bistveno manj kot nagib osi). Prav tako je pomembno vedeti, da imata severna in južna polobla vedno nasprotne letne čase — ko je na eni polobli poletje, je na drugi zima.
Štirje letni časi, pomlad, poletje, jesen in zima.
Datumi
Letni časi se v različnih državah začenjajo in končujejo na različne datume. V Združenih državah Amerike pravijo, da se letni časi začnejo ob solsticijih in enakonočjih. Poletni solsticij je najdaljši dan v letu, zimski solsticij pa najkrajši. Enakonočje je čas, ko imata dan in noč enako število ur, če predpostavimo, da je sonce svetlobna točka v njegovem središču. Ker se civilna zora pojavi, ko se rob sonca prvič pojavi nad obzorjem, civilni mrak pa, ko rob pade nad obzorje, je civilna dolžina dneva 12 ur dolga nekaj dni pred enakonočji. V ZDA se poletje začne ob poletnem solsticiju, zima ob zimskem solsticiju, pomlad ob spomladanskem (spomladanskem) enakonočju in jesen ob jesenskem enakonočju.
V Veliki Britaniji tradicionalno pravijo, da se letni časi začnejo približno sedem tednov prej: pomlad se začne na Candlemas (2. februar), poletje na May Day (1. maj), jesen na Lammas (1. avgust) in zima na All Hallows (1. november). To so dnevi, ki se nahajajo na pol poti med solsticijem in enakonočjem. Irski koledar je podoben, vendar se pomlad začne 1. februarja.
Na Danskem se pomlad začne 1. marca, poletje 1. junija, jesen 1. septembra in zima 1. decembra. V Avstraliji se poletje začne 1. decembra, jesen 1. marca, zima 1. junija, pomlad pa 1. septembra.
Po kitajskem koledarju in v severnih delih Indije sta solsticija in enakonočje na sredini vsakega letnega časa. Poletje je na polobli, ki je nagnjena proti soncu.
Visoka sezona
Glavna sezona je čas, ko ljudje potujejo. V visoki sezoni hoteli in letovišča zvišajo cene, ker je povpraševanje večje kot zunaj sezone. Na primer, pozimi je visoka sezona za smučanje, poleti pa je visoka sezona za plaže.
Sorodne strani
- Severna polobla
- Južna polobla
- Vzhodna polobla
- Zahodna polobla
- Ekvator
- Rakov tropik
- Tropik kozoroga
- Arktični krog
- Antarktični krog
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je sezona?
O: Sezona je del leta.
V: Koliko letnih časov je na večini območij Zemlje?
O: Na večini območij Zemlje so v letu štirje letni časi: pomlad, poletje, jesen (britanska angleščina) ali jesen (ameriška angleščina) in zima.
V: Ali je v nekaterih krajih različno število letnih časov?
O: Da, v nekaterih krajih je število letnih časov različno. Na primer v tropskih delih Avstralije (severni deli Queenslanda, Zahodne Avstralije in Severnega teritorija) imajo mokre in suhe letne čase, ki dopolnjujejo ali nadomeščajo običajna imena letnih časov. V tropskih in subtropskih krajih sta dva letna časa - deževni (ali mokri ali monsunski) in suhi letni čas.
V: Zaradi česa je poletje toplo?
O: Poletje je toplo, ker so dnevi daljši in ker je sonce visoko na nebu ter neposredno osvetljuje tla.
V: Zakaj je zima hladna?
O: Zima je hladna, ker so dnevi krajši in ker je Sonce nizko na nebu ter posredno osvetljuje tla. Spremembe v dolžini dneva in višini Sonca opoldne so posledica nagiba Zemljine vrtilne osi glede na ravnino Zemljine poti okoli Sonca.
V: Ali so letni časi na eni polobli nasprotni od letnih časov na drugi polobli?
O: Da, kadar koli v katerem koli letnem času sta si severna in južna polobla nasprotna.
Iskati