Letni časi
Sezona je del leta. Na večini območij na Zemlji imamo štiri letne čase: pomlad, poletje, jesen (britanska angleščina) ali jesen (ameriška angleščina) in zima.
Na nekaterih območjih je število letnih časov različno. V tropskih delih Avstralije (severni deli Queenslanda, Zahodne Avstralije in Severnega teritorija) sta na primer mokra in suha sezona. Ta imena dopolnjujejo ali nadomeščajo običajna imena letnih časov.
V tropskih in subtropskih krajih sta dva letna časa: deževno (mokro ali monsunsko) in sušno obdobje. To je zato, ker se dež spreminja bolj kot temperatura.
Poletje je topla sezona, saj so dnevi daljši, sonce pa je visoko na nebu in neposredno osvetljuje tla. Zima je hladna sezona, saj so dnevi krajši, Sonce pa je nizko na nebu in posredno osvetljuje tla. Spremembe dolžine dneva in višine Sonca opoldne so posledica nagiba Zemljine vrtilne osi glede na ravnino Zemljine poti okoli Sonca. V vsakem trenutku in v vsakem letnem času imata severna in južna polobla (polovica Zemlje) nasprotne letne čase.
Štirje letni časi, pomlad, poletje, jesen in zima.
Datumi
Letni časi se v različnih državah začenjajo in končujejo na različne datume. V Združenih državah Amerike pravijo, da se letni časi začnejo ob solsticijih in enakonočjih. Poletni solsticij je najdaljši dan v letu, zimski solsticij pa najkrajši. Enakonočje je čas, ko imata dan in noč enako število ur, če predpostavimo, da je sonce svetlobna točka v njegovem središču. Ker se civilna zora pojavi, ko se rob sonca prvič pojavi nad obzorjem, civilni mrak pa, ko rob pade nad obzorje, je civilna dolžina dneva 12 ur dolga nekaj dni pred enakonočji. V ZDA se poletje začne ob poletnem solsticiju, zima ob zimskem solsticiju, pomlad ob spomladanskem (spomladanskem) enakonočju in jesen ob jesenskem enakonočju.
V Veliki Britaniji tradicionalno pravijo, da se letni časi začnejo približno sedem tednov prej: pomlad se začne na Candlemas (2. februar), poletje na May Day (1. maj), jesen na Lammas (1. avgust) in zima na All Hallows (1. november). To so dnevi, ki se nahajajo na pol poti med solsticijem in enakonočjem. Irski koledar je podoben, vendar se pomlad začne 1. februarja.
Na Danskem se pomlad začne 1. marca, poletje 1. junija, jesen 1. septembra in zima 1. decembra. V Avstraliji se poletje začne 1. decembra, jesen 1. marca, zima 1. junija, pomlad pa 1. septembra.
Po kitajskem koledarju in v severnih delih Indije sta solsticija in enakonočje na sredini vsakega letnega časa. Poletje je na polobli, ki je nagnjena proti soncu.
Visoka sezona
Glavna sezona je čas, ko ljudje potujejo. V visoki sezoni hoteli in letovišča zvišajo cene, ker je povpraševanje večje kot zunaj sezone. Na primer, pozimi je visoka sezona za smučanje, poleti pa je visoka sezona za plaže.
Sorodne strani
- Severna polobla
- Južna polobla
- Vzhodna polobla
- Zahodna polobla
- Ekvator
- Rakov tropik
- Tropik kozoroga
- Arktični krog
- Antarktični krog
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je sezona?
O: Sezona je del leta.
V: Koliko letnih časov je na večini območij Zemlje?
O: Na večini območij Zemlje so v letu štirje letni časi: pomlad, poletje, jesen (britanska angleščina) ali jesen (ameriška angleščina) in zima.
V: Ali je v nekaterih krajih različno število letnih časov?
O: Da, v nekaterih krajih je število letnih časov različno. Na primer v tropskih delih Avstralije (severni deli Queenslanda, Zahodne Avstralije in Severnega teritorija) imajo mokre in suhe letne čase, ki dopolnjujejo ali nadomeščajo običajna imena letnih časov. V tropskih in subtropskih krajih sta dva letna časa - deževni (ali mokri ali monsunski) in suhi letni čas.
V: Zaradi česa je poletje toplo?
O: Poletje je toplo, ker so dnevi daljši in ker je sonce visoko na nebu ter neposredno osvetljuje tla.
V: Zakaj je zima hladna?
O: Zima je hladna, ker so dnevi krajši in ker je Sonce nizko na nebu ter posredno osvetljuje tla. Spremembe v dolžini dneva in višini Sonca opoldne so posledica nagiba Zemljine vrtilne osi glede na ravnino Zemljine poti okoli Sonca.
V: Ali so letni časi na eni polobli nasprotni od letnih časov na drugi polobli?
O: Da, kadar koli v katerem koli letnem času sta si severna in južna polobla nasprotna.
