Kraljevina Danska: pregled, politika, kultura, gospodarstvo in dejstva

Dansko je v 10. stoletju, v obdobju Vikingov, prvič združil kralj Harald Bluetooth (ok. 985), ki je Dansko prvi spreobrnil v krščanstvo. Vikingi so znani po tem, da so napadali države. V 11. stoletju so danski Vikingi nekaj časa nadzorovali Anglijo (Danelaw). Leta 1397 so Danska, Švedska in Norveška postale enotna država z eno kraljico (ta država se je imenovala Kalmarska unija) Švedska je leta 1523 spet postala samostojna država. Danska in Norveška (imenovani Danska-Norveška) sta ostali združeni do leta 1814. Danska in Norveška sta nadzorovali številne otoke v Atlantskem oceanu, vključno s Ferskimi otoki, Islandijo in Grenlandijo. Islandija je leta 1944 postala neodvisna od Danske.

Danska je postala ustavna monarhija 5. junija 1849, ko je sprejela ustavo, ki je odvzela pristojnosti kralju in podelila pravice navadnim Dancem. 5. junij je zdaj na Danskem praznik, imenovan "dan ustave".

Danska je z leti v bitkah izgubila veliko ozemelj, ki jih je nadzorovala. Največji danski vojni poraz je bila druga šlezviška vojna (leta 1864), ko je vojvodini Šlezvik in Holstein osvojila Kraljevina Prusija (zdaj del Nemčije). To je bila za Dansko velika izguba, zato je po njej začela izvajati politiko nevtralnosti, kar je pomenilo, da ne bo več sodelovala v vojnah ali podpirala drugih držav. Danska ni sodelovala v prvi svetovni vojni.

9. aprila 1940 je Dansko napadla nacistična Nemčija in nacisti so na Danskem ostali ves čas drugesvetovne vojne. Med vojno, leta 1943, so Danci pomagali več kot 8000 Judom pobegniti z Danske na Švedsko, potem ko so jih nacisti poskušali aretirati.

Po osvoboditvi Danske en del države ni bil osvobojen. To je bil otok Bornholm. Nemški poveljnik von Kamptz, ki je bil tam nameščen, se ni hotel predati Sovjetom, saj so Nemci bežali na Bornholm in naprej na Švedsko. Sovjeti so nato bombardirali dve največji mesti Rønne in Nexø. Ko so bili Nemci 9. maja 1945 ujeti, je sovjetska vojska zasedla otok do 6. aprila 1946.

Po drugi svetovni vojni je Danska postala članica Nata in Evropske unije. Grenlandija in Ferski otoki so zdaj del Kraljevine Danske in imajo lastno vlado in omejeno oblast.

Danska ima tri veje oblasti: sodno (sodišča), izvršilno (predsednik vlade in vlada) in zakonodajno (danski parlament). Sedanja predsednica danske vlade je Mette Frederiksen, ki je bila izvoljena junija 2019.

Danska je kraljestvo, kar pomeni, da ima monarha (kralja ali kraljico). Sedanja monarhinja je kraljica Margrethe II. Margrethe II. nima veliko moči (ne sprejema pomembnih odločitev) in ima simbolično vlogo. Danska je leta 1849 postala ustavna monarhija.

Volitve v parlament potekajo vsaka štiri leta, zmagovalec volitev pa je stranka ali koalicija, ki dobi največ glasov in sedežev v parlamentu. Po končanih volitvah se več strank, ki se strinjajo, združi v koalicijsko vlado, vodja največje stranke pa postane predsednik vlade.

Tukaj je kratek povzetek največjih političnih strank na Danskem od leve proti desni na politični osi:

• Rdeče-zeleno zavezništvo (dansko Enhedslisten), komunistična stranka.
• Alternativa (dansko Alternativet), zelena napredna stranka.
• Socialistična ljudska stranka (dansko: Socialistisk Folkeparti), socialistična stranka.
• Socialdemokrati (dansko: Socialdemokraterne), levičarska stranka, ki je "socialdemokratska" (rahlo socialistična).
• Venstre, Liberalna stranka Danske (dansko: (Venstre (kar pomeni "leva")), liberalna stranka.
• Danska socialno-liberalna stranka (dansko: Det Radikale Venstre), radikalno leva/meje desna liberalna stranka.
• Konservativna ljudska stranka (dansko: Det Konservative Folksparti), konservativna stranka.
• Liberalno zavezništvo (dansko: Liberal Alliance), desničarska liberalna stranka.
• Danska ljudska stranka (dansko Dansk Folkeparti), desničarska politična stranka, ki ne odobrava priseljevanja (ljudi iz drugih držav, ki pridejo živeti na Dansko).

Blaginja

Danska je tako kot druge nordijske države znana po tem, da je velika socialna država. Vlada zagotavlja številne storitve za javnost, kot so brezplačno zdravstveno varstvo, brezplačno izobraževanje (šolsko in univerzitetno) ter brezplačna stanovanja za revne. Danci plačujejo visoke davke za financiranje socialnega varstva.

Danska je najmanjša od skandinavskih držav. Sosede so Nemčija (na jugu), Švedska (na vzhodu), Norveška (na severu) in Združeno kraljestvo (na zahodu). Državo obdaja morje, razen Jutlandije (Jylland), ki je največji del Danske. Z Nemčijo je povezana po kopnem. Na jugovzhodu je Baltsko morje, na zahodu Severno morje, na severu Skagerrak in na severovzhodu Kattegat.

Zahodni del Danske je polotok Jutlandija (dansko Jylland, izgovori se yoo´-land), ki meji na Nemčijo. To je edini del Danske, ki ni otok. Preostali del Danske vključuje 76 otokov, na katerih živijo ljudje, in številne majhne otoke. Največja otoka sta Zelandija (Sjælland) in Funen (Fyn). Na vzhodu je otok Bornholm v Baltskem morju, ki je edini kraj na Danskem, kjer je vidna kamninska podlaga.

Dežela je precej ravna. Najvišji hrib ali gora je Møllehøj, ki je visok 170,86 metra. Veliko je manjših hribov, jezer, potokov, gozdov in kmetijskih površin. Obalna črta Danske meri 7.314 km (4.545 milj). Nihče na Danskem ne živi več kot 60 km od obale. Najdaljša danska reka je Gudenå.

Podnebje

Vreme na Danskem je precej vetrovno in deževno. Pozimi ni zelo mrzlo; v večini let je sneg le nekaj tednov. Vsakih približno deset let morje okoli otokov zamrzne, vendar večinoma pozimi ne zamrzne. Podnebje in topografija nista primerna za zimske športe.

Večina poletij ni zelo vročih. Ljudje se vedno oblečejo tako, da so pripravljeni na dež ali veter. So tudi zelo sončna obdobja, vendar nihče ne more vnaprej vedeti, kdaj bodo. Najboljši letni čas za dejavnosti na prostem je od maja in junija do sredine poletja.

Regije in občine

Danska je razdeljena na pet regij (dansko: regioner ali region za eno). Regije so januarja 2007 nadomestile nekdanje okrožja (amter). Regije so pristojne za bolnišnice in zdravstveno varstvo.

Regije so nato razdeljene na občine (dansko: kommuner). Trenutno je 98 občin, pred januarjem 2007 pa jih je bilo 275. Število občin se je zmanjšalo, ko so se odločili, da mora imeti vsaka občina zaradi večje učinkovitosti vsaj 20 000 prebivalcev.

Po statističnih podatkih iz leta 2009 je večina (90,5 %) prebivalcev Danske (nekaj manj kot 5,4 milijona) danskega rodu. Od preostalih 8,9 %, ki so priseljenci ali potomci nedavnih priseljencev, jih veliko prihaja iz Južne Azije ali Bližnjega vzhoda. Obstajajo tudi majhne skupine Inuitov z Grenlandije in Ferskih otokov.

Danci govorijo nacionalni jezik, danščino, ki je zelo podobna drugim skandinavskim jezikom. Švedščina in norveščina sta tako blizu danščini, da ju večina Dancev razume.

Poleg danščine večina Dancev govori tudi kakšen tuj jezik, na primer angleščino, ki je priljubljena kot mednarodni jezik, ali nemščino. V južnem delu Jutlandije govori nemško manjšina. Na Ferskih otokih se govori ferski jezik, prebivalci Grenlandije pa govorijo inuitski jezik.

Religija v življenju večine Dancev ne igra velike vloge in obiskovanje cerkva je zelo nizko. Čeprav je veliko Dancev ateistov, je 80,4 % pripadnikov protestantske Danske cerkve (dansko Folkekirke, Narodna cerkev), ki je uradna "državna cerkev" na Danskem. Nacionalna cerkev je luteranska, kar pomeni, da se je v 16. stoletju ločila od Rimskokatoliške cerkve. Druge pomembne vere so še judovstvo, islam (število muslimanov narašča), druge protestantske skupine in katolištvo.

Zaradi številnih otokov je na Danskem veliko mostov. Glavni deli države in večina večjih otokov so povezani s cestami in železnicami. Eden najdaljših mostov na svetu povezuje vzhodni in zahodni del države, velik most pa vodi tudi na Švedsko. Mostu čez Baltsko morje do Nemčije še vedno ni, vendar bo najverjetneje zgrajen v nekaj letih. Most na Švedsko je bil drag, gradnja je trajala dolgo in zahtevala je veliko načrtovanja inženirjev.

Še vedno je veliko otokov brez mostov s celino. Ljudje morajo na te otoke z ladjami ali letali. Do mnogih otokov ne bo nikoli mogoče priti z mostovi, ker so premajhni ali preveč oddaljeni. Če je na otoku premalo ljudi, mostov pogosto ne gradijo, ker je gradnja draga.

Kolesarjenje je na Danskem zelo priljubljeno, saj je teren zelo raven. København je kolesarjem zelo prijazno mesto, saj je kolesarskih stez več kot 12.000 km.

Danci so že od nekdaj odvisni od morja. V prejšnjih časih ljudje niso mogli potovati nikamor, če niso šli s čolnom. Številni Danci so bili ribiči ali trgovci. Tudi danes mnogi Danci veliko časa preživijo v bližini morja ali ob njem.

Kmetijstvo je že od nekdaj eden glavnih poklicev. Danska je zaradi podnebja in tal primerna za kmetijstvo. Izvoz hrane v sosednje države je eden najpomembnejših virov dohodka države. Danske šunke in piškoti se izvažajo po vsem svetu.

Morda je najslavnejši Danec pravzaprav Hamlet, naslovni junak znamenite igre Williama Shakespeara, ki se je odvijala na resničnem gradu Kronborg v Helsingorju, severno od Københavna. Igra temelji na starem danskem mitu o vikinškem princu Amledu z Jutlandije in njegovem maščevanju očetovemu morilcu. Drug zelo znan Danec je Hans Christian Andersen, avtor, ki je znan predvsem po pravljicah, kot sta "Mala morska deklica" in "Grdi raček". V svetu so znani tudi Karen Blixen, Tycho Brahe in filozof Søren Kierkegaard. Znani so tudi številni danski znanstveniki, med njimi Niels Bohr, slavni fizik, ki je razvil prvi delujoč model atoma, in Ole Rømer, ki je odkril hitrost svetlobe. Hans Kirk, ki je zunaj Danske manj znan, je avtor najbolje prodajanega danskega romana vseh časov, Ribiči.

Glasba

Danci uživajo v različnih vrstah glasbe, med drugim v baletu, jazz glasbi, popu in rocku. Najbolj znan danski skladatelj klasične glasbe je Carl Nielsen. Znani danski glasbeni skupini sta pop skupina Aqua in indie rock skupina The Raveonettes. Najbolj znana danska rock zvezda je Lars Ulrich iz skupine Metallica.

Hrana

Danska kuhinja je tako kot kuhinja drugih nordijskih držav (Finske, Norveške, Islandije in Švedske) ter severne Nemčije sestavljena predvsem iz svinjskega mesa in rib. Tradicionalna danska hrana vključuje frikadeller (ocvrte mesne kroglice, pogosto postrežene s krompirjem in različnimi vrstami omake). Pogosto se jedo tudi ribe, zlasti na zahodni obali Jutlandije.

Počitnice

Božič (dansko Jul) je glavni praznik v letu. Božič se tradicionalno praznuje na predvečer, 24. decembra, ko se poje glavni božični obrok in razpakirajo darila.

Sredi zime se praznuje post. Otroci se preoblečejo in hodijo od hiše do hiše ter prosijo za denar. To prakso je v zadnjih letih prevzela noč čarovnic in večina ljudi ne daje denarja, ampak sladkarije. Sod, napolnjen s sladkarijami, se razbije s palicami. Oseba, ki poskrbi, da sladkarije padajo ven, je imenovana za kraljico mačk, oseba, ki zadene zadnjo palico, pa za kralja mačk.

Midsummer se praznuje z velikim ognjem 23. junija zvečer. Večina Dancev ima julija ali avgusta tri tedne poletnih počitnic.

Šport

Najbolj priljubljen šport na Danskem je nogomet. Jadranje, plavanje in drugi vodni športi so zaradi dolge obale zelo priljubljeni. Drug pogost šport je kolesarjenje (Københavnu se je zaradi priljubljenosti koles za premikanje po mestu prijel vzdevek "mesto kolesarjev"), ki je na Danskem postalo priljubljeno tudi zaradi ravne pokrajine po vsej državi. Med dolgimi zimami so priljubljeni tudi dvoranski športi, kot sta badminton in rokomet.

Monarh je beseda, ki pomeni kralj ali kraljica. Danska je najstarejša monarhija v Evropi. Sedanja monarhinja je kraljica Margrethe II, ki je kraljica od leta 1972. Danska trenutno nima kralja. Margrethin mož se je imenoval princ, ker je bil zet in ne sin prejšnjega kralja. Umrl je 13. februarja 2018 v starosti 83 let. Kraljevi par ima dva otroka:

• Kronski princ Frederik, ki se je poročil z Avstralko Mary in ima štiri otroke:
• Princ Christian
• Princesa Isabella
• Princ Vincent in princesa Josephine (dvojčka)
• Joachim se je poročil z Britanko iz Hongkonga, vendar se je leta 2005 po desetih letih zakona ločil. Ima dva sinova:
• Princ Nikolaj
• Princ Felix

Leta 2008 se je princ Joachim drugič poročil. Njegova nova žena prihaja iz Francije in se imenuje Marie, s katero ima sina in hčerko.

·          

• Princ Henrik
• Princesa Atena

• Danska na olimpijskih igrah
• Danska nogometna reprezentanca
• Seznam danskih rek