Kraljica: definicija, vloga in razlike v monarhiji
V državi z monarhičnim sistemom vladavine je vodja države pogosto določen z dedovanjem. To pomeni, da ob smrti ali odstopu vladarja prestol običajno prevzame njegov otrok ali najbližji sorodnik. Večji del zgodovine je bil svet pretežno monarhičen, zlasti v Evropi; obstajajo pa tudi primeri, kjer se monarh izvoli, na primer Sveto rimsko cesarstvo in Malezija.
Kaj pomeni biti kraljica?
Izraz kraljica se lahko nanaša na različne vloge:
- Kraljica vladarica (queen regnant) — sama opravlja monarhične funkcije in je dejavno glava države (npr. Elizabeta II.).
- Kraljica soproga (queen consort) — žena kralja; ima pogosto častne in reprezentativne dolžnosti, vendar ne iste ustavne pristojnosti kot vladarica.
- Kraljica vdova (queen dowager) — preživela žena pokojnega kralja.
- Kraljica mati (queen mother) — vdova nekdanjega monarha, ki je materek trenutnega monarha; pogosto ohrani visok javni vpliv.
- Kraljica regentka (queen regent) — začasno opravlja naloge monarha, če je ta mladoleten, bolan ali odsoten.
Primeri in pojasnila
V praksi se včasih zamenjujejo pojmi. Tako je pravilno, da je kraljeva žena pogosto naslovljena kot kraljica, vendar to še ne pomeni, da je suverena vladarica. V britanski zgodovini je bil npr. George VI) je kralj; njegova žena kraljica Elizabeta je bila kot soproga kralja kraljica (pozneje znana kot kraljica mati). Ker je George VI) je imel hčerko, ji je po njegovi smrti sledila njena hči — kraljica Elizabeta II — ki je bila kraljica vladarica. Njen mož pa je bil vojvodo Edinburškim, in medtem ko je bil visok državnik in nosilec številnih naslovov, ni bil po nazivu kralj.
Vloga kraljic v sodobnih monarhijah
V modernih ustavnih monarhijah so pristojnosti monarha običajno omejene in večina političnih odločitev pripada izvoljenim institucijam. Kljub temu ima kraljica ali kralj v takšnem sistemu določene formalne naloge:
- formalno imenovanje predsednika vlade ali premierja na podlagi volje parlamenta;
- odprtje sej parlamenta, podeljevanje kraljevega soglasja (royal assent) zakonom;
- simbolična vloga pri obrambi državne kontinuitete, blagoslov državnih institucij in zastopanje države v tujini;
- podpora humanitarnim in družbenim pobudam, dobrodelnost, promocija kulture in turizma.
Razlike med vrstami monarhije
Monarhije se razlikujejo po obsegu moči:
- Absolutna monarhija — monarh ima široke izvršilne, zakonodajne in sodne pristojnosti (npr. Saudova Arabija).
- Ustavna (parlamentarna) monarhija — pristojnosti so določene z ustavo ali tradicijo; monarh deluje večinoma kot simbolični ali ceremonialni vrh države (npr. Združeno kraljestvo, Španija, Švedska).
- Elektivna monarhija — monarh je izvoljen (zgodovinski primer: Sveto rimsko cesarstvo); sodobni primeri so redki, a obstajajo posebni sistemi, kot v Malezija, kjer se zvezni monarh izmenjuje med lokalnimi vladarji.
Zaporedje dedovanja
Pravila zaporedja na prestolu se razlikujejo med državami. Tradicionalno je veljala moška prednostna dednost (male-preference primogeniture), a v zadnjih desetletjih je več držav prešlo na absolutno primogenituro, kjer je najstarejši otrok naslednik ne glede na spol (Velika Britanija je to formalno spremenila s spremembami v začetku 21. stoletja za potomce, rojene po določenem datumu).
Zakaj so nekateri za in proti monarhiji
Nasprotniki monarhije pogosto poudarjajo, da gre za neizvoljeno institucijo, kar nasprotuje načelom popolne demokracije in enakosti. Priporočniki pa izpostavljajo tradicijo, stabilnost, enotnost, gospodarske koristi (turizem, blagovna znamka države) in dobrodelno delo kraljevskih družin. V Združenem kraljestvu je vpliv kraljeve družine na vsakodnevno upravljanje države zelo omejen — politične odločitve sprejemajo izvoljene institucije, monarh pa deluje po nasvetu vlade.
Zaključek
Kraljica je lahko tako simbolični kot tudi suvereni vodja, odvisno od vrste monarhije in njenih ustavnih pooblastil. Razumevanje razlik med kraljico vladarico in kraljico soprogo, pa tudi med absolutno, ustavno in izvoljeno monarhijo, pomaga razložiti, zakaj imata različne države različne prakse in kako se vloga monarha spreminja v sodobni politiki in družbi.
Vladajoča kraljica
Kraljica je voditeljica države in ima vsa pooblastila suverena.
Vladajoča kraljica ne obdrži naziva kraljice, če abdicira (odstopi). V zgodovini Združenega kraljestva še nobena kraljica ni abdicirala, v Kraljevini Nizozemski pa so se zgodile tri abdikacije:
- Kraljica Wilhelmina se je leta 1948 odpovedala in postala princesa Wilhelmina. Njena hči je postala kraljica Juliana.
- Kraljica Julijana se je odpovedala in postala princesa Julijana.
- Kraljica Beatrix je leta 2013 abdicirala in postala princesa Beatrix.
Vladajoča kraljica
Kraljica je voditeljica države in ima vsa pooblastila suverena.
Vladajoča kraljica ne obdrži naziva kraljice, če abdicira (odstopi). V zgodovini Združenega kraljestva še nobena kraljica ni abdicirala, v Kraljevini Nizozemski pa so se zgodile tri abdikacije:
- Kraljica Wilhelmina se je leta 1948 odpovedala in postala princesa Wilhelmina. Njena hči je postala kraljica Juliana.
- Kraljica Julijana se je odpovedala in postala princesa Julijana.
- Kraljica Beatrix je leta 2013 abdicirala in postala princesa Beatrix.
Kraljica soproga
Kraljica soproga je kraljeva žena. Ni voditeljica države in nima nobenih pooblastil, razen če ji jih podeli kralj ali drug zakon.
Zadnji britanski kralj George VI. je imel ženo Elizabeto, ki se je imenovala kraljica Elizabeta. Ker ni imel sinov, mu je sledila starejša hči. Tudi ona se imenuje Elizabeta in je postala kraljica Elizabeta II. Poročena je z vojvodo Edinburškim, vendar ko je ona postala kraljica, on ni postal kralj.
Kraljica soproga
Kraljica soproga je kraljeva žena. Ni voditeljica države in nima nobenih pooblastil, razen če ji jih podeli kralj ali drug zakon.
Zadnji britanski kralj George VI. je imel ženo Elizabeto, ki se je imenovala kraljica Elizabeta. Ker ni imel sinov, mu je sledila starejša hči. Tudi ona se imenuje Elizabeta in je postala kraljica Elizabeta II. Poročena je z vojvodo Edinburškim, vendar ko je ona postala kraljica, on ni postal kralj.
Kraljica vdova
Kraljica vdova je vdova kralja.
Kraljica soproga po moževi smrti običajno obdrži naslov kraljice, na primer
- Kraljica Marija, vdova kralja Georgea V. iz Združenega kraljestva in
- Kraljica Elizabeta, vdova po kralju Juriju VI. v Združenem kraljestvu, je dobila naziv kraljica mati Elizabeta, ker se tudi njena hči imenuje Elizabeta.
kraljica vdova
Kraljica vdova je vdova kralja.
Kraljica soproga po moževi smrti običajno obdrži naslov kraljice, na primer
- Kraljica Marija, vdova kralja Georgea V. iz Združenega kraljestva in
- Kraljica Elizabeta, vdova po kralju Juriju VI. v Združenem kraljestvu, je dobila naziv kraljica mati Elizabeta, ker se tudi njena hči imenuje Elizabeta.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je kraljica?
O: Kraljica je ženska, ki vlada državi, običajno zaradi dedovanja.
V: Kako kraljica pride na oblast?
O: Kraljica običajno pride na oblast po smrti prejšnjega kralja ali kraljice, ki je njen starš.
V: Kako se imenuje država, ki ji vlada kraljica?
O: Država, ki ji vlada kraljica, se imenuje kraljestvo - enako, kot če bi ji vladal kralj.
V: Ali se mož kraljice vedno imenuje kralj?
O: Ne, mož kraljice se ne imenuje vedno kralj. Ko je na primer kraljica Elizabeta II. postala monarhinja, njen mož vojvoda Edinburški ni postal kralj.
V: Kaj je o monarhiji menil Aristotel?
O: Aristotel v svoji Politiki primerja različne oblike vladavine in trdi, da je monarhija eden najslabših režimov, saj je enega voditelja mogoče zlahka pokvariti, tudi če je bil izbran kot najbolj moder in zaslužen vladar celotne skupine.
V: Zakaj nekateri ljudje želijo ohraniti kraljevo družino v državah, kot je Združeno kraljestvo?
O: Veliko ljudi v državah, kot je Združeno kraljestvo, želi ohraniti svojo kraljevo družino, saj je ta ostala tradicionalna ikona in vir dohodka njihove države.
V: Ali ima monarh v ustavni monarhiji kakšno dejansko moč pri odločanju o vladanju?
O: Ne, v ustavni monarhiji imajo monarhi samo pristojnosti vodje države, zato ne sprejemajo nikakršnih vladnih odločitev in ne vladajo političnim strankam, ki jih izvolijo državljani.
