Monarhija

Zgodovina

Monarhija je ena najstarejših oblik vladavine. Večina zgodovinarjev se strinja, da so bile prve monarhije plemena ali majhne skupine ljudi, ki so se odločili, da bo vojskovodja ali drug vodja svojo funkcijo prenesel na otroke. Tako je nastala dinastija. Sčasoma so se pravila za odločanje o tem, kdo bo postal naslednji monarh, zapletla. Primogenitura je običajna. Najstarejši sin ali v nekaterih državah hči postane naslednji monarh, ko stari monarh umre.

Kralji in druge vrste monarhov vladajo že več tisoč let; v Svetem pismu in starodavnih zgodovinskih zapisih je na primer omenjenih veliko kraljev. Tri najstarejše države z monarhi, ki so še vedno na položaju, so Združeno kraljestvo, kjer je že skoraj 1 000 let ista britanska kraljeva družina, Danska, kjer je kraljeva linija neprekinjena že skoraj 1 200 let, in Japonska, kjer so zapisi o liniji cesarjev še starejši.

Številni monarhi danes opravljajo predvsem ceremonialne naloge voditelja države, medtem ko vodja vlade, ki je običajno izvoljen, sprejema in uveljavlja zakone. Zelo pomemben je tudi v drugih delih države.

Uradni portret francoskega kralja Ludvika XIV. Hyacinthe Rigaud ga je naslikal okoli leta 1700. Prikazuje Ludvika z vsemi znaki moči. Z božjo milostjo je bil francoski kralj. Portreti več absolutnih monarhov so bili podobni tej sliki

Vrste monarhičnih oblasti

Absolutna monarhija

V absolutni monarhiji je monarh edini vir vseh zakonov. Monarh ima popolno moč, da sprejme vsak zakon samo z odločitvijo. Nobena druga institucija v državi ne more sprejemati zakonov, ki vplivajo na monarha, razen če se monarh odloči, da bo to dovolil. Včasih je monarh tudi vodja državne religije in sprejema tudi verske zakone. Monarh lahko kadar koli in iz katerega koli razloga odvzame ali odvzame vsa zemljišča in premoženje v državi. Vojska in mornarica sta pod osebnim nadzorom monarha in se lahko kadar koli uporabita za katerikoli namen. Monarh lahko tudi izbere, kdo bo naslednji monarh, in lahko kadar koli spremeni pravila. Običajno ni izvoljene vlade ali parlamenta, če pa že je, nima prave moči. Takšna oblika vladavine je danes zelo redka. Ljudje v njej nimajo veliko moči.

Države, ki so primeri absolutne monarhije, so Vatikan, Brunej, Katar, Savdska Arabija, Oman in Svazi.

Ustavna monarhija

Ustavna monarhija je oblika vladavine, ki je običajno demokratična in ima ustavo, monarh pa je vodja države. Monarh mora spoštovati zakone kot vsi drugi ali pa obstajajo posebni zakoni, ki določajo, kaj monarh lahko stori in česa ne. Monarh običajno ne more sam odločati o svojih posebnih zakonih. Obstajajo lahko na primer zakoni o tem, s kom se lahko poročijo monarhovi otroci, ki jih sprejme parlament. Na Nizozemskem na primer, če se član kraljeve družine poroči brez dovoljenja parlamenta, sam ne more postati kralj ali kraljica. Vojska in mornarica lahko prisegata monarhu, vendar je dejanski nadzor nad njima zaupan izvoljeni vladi. Obstajajo zakoni o premoženju in nasledstvenem redu (kdo bo naslednji monarh), ki jih lahko spremeni le izvoljena vlada. Običajno mora monarh podpisati zakone, ki začnejo veljati, vendar mora upoštevati voljo izvoljene vlade.

V ustavni monarhiji je oblast običajno ločena, monarh pa ima pogosto le ceremonialne funkcije, na primer predstavlja državo na potovanjih ali deluje kot simbol celotne države (in ne določene politične stranke). Ustavni monarhi običajno ne volijo, tudi če je to zakonito. Glasovanje bi pomenilo, da so v političnih sporih izbrali stran in potem ne bi mogli trditi, da predstavljajo vse prebivalce države. V nekaterih ustavnih monarhijah ima monarh pravico veta na zakone, vendar je v večini držav, kjer je tako, ta pravica zelo redko uporabljena. V državah, kjer lahko monarh odstavi ali imenuje vlado, to običajno stori le zato, da zagotovi spoštovanje demokratičnega procesa in se ne postavi na politično stran. Imenovanja ustavnih monarhov na javne položaje običajno predhodno odobri demokratično izvoljena vlada.

Primeri ustavnih monarhij so Združeno kraljestvo, večina članic Skupnosti narodov, Avstralija, Nizozemska, Norveška, Danska, Švedska, Belgija, Japonska in Španija. Na Tajskem je monarh, ki v nasprotju z drugimi ustavnimi monarhijami včasih sodeluje v politiki in vpliva na vlado, vendar je še vedno podrejen zakonu.

Savdski kralj Fahd, absolutni monarh


kraljica Elizabeta II. v kraljestvih Commonwealtha, ustavna monarhinja


jordanski kralj Abdulah II, ki je na čelu države od leta 1999.

Nasledstvo

Danes obstajajo tri osnovne oblike, kako izbrati novega monarha, po smrti starega ali ker je stari monarh zapustil oblast:

• Obstaja vrstni red nasledstva. Običajno je novi monarh nekdo iz iste družine.
• Številni ljudje izvolijo novega monarha
• Stari monarh je imenoval nekoga, ki bo postal naslednji monarh.

Med temi tremi je najpogostejši primer vrstni red dedovanja. Države, v katerih se monarhi volijo, so Malezija, Samoa, Kambodža, Združeni arabski emirati, Andora in Vatikan.

Sorodne strani

• Dedna monarhija