Katar: pregled – geografija, zgodovina, politika in gospodarstvo

V skladu s katarsko ustavo je šeriatsko pravo glavni vir katarske zakonodaje. V praksi je katarski pravni sistem mešanica civilnega in šeriatskega prava. Šeriatsko pravo se uporablja za zakone, ki se nanašajo na družinsko pravo, dedovanje in več kaznivih dejanj (vključno s prešuštvom, ropom in umorom). V nekaterih primerih na družinskih sodiščih, ki temeljijo na šeriatskem pravu, je pričanje ženske vredno polovico pričanja moškega. Kodificirano družinsko pravo je bilo uvedeno leta 2006. V državi je dovoljena islamska poligamija.

V Katarju se bičanje uporablja kot kazen za uživanje alkohola ali nezakonite spolne odnose. Člen 88 katarskega kazenskega zakonika določa, da je kazen za prešuštvo 100 udarcev z bičem. Leta 2006 je bila Filipinka zaradi prešuštva obsojena na 100 udarcev z bičem. Leta 2010 je bilo najmanj 18 ljudi (večinoma tujih državljanov) obsojenih na bičanje s 40 do 100 udarci z bičem zaradi kaznivih dejanj, povezanih z "nedovoljenimi spolnimi odnosi" ali uživanjem alkohola. Leta 2011 je bilo najmanj 21 oseb (večinoma tujih državljanov) obsojenih na bičanje z bičanjem med 30 in 100 udarci zaradi kaznivih dejanj, povezanih z "nedovoljenimi spolnimi odnosi" ali uživanjem alkohola. Leta 2012 je bilo šest tujcev obsojenih na bičanje s 40 ali 100 udarci z bičem. Takšne kazni so lahko izvršili le muslimani, ki so bili zdravstveno sposobni. Ni znano, ali so bile kazni izvršene. Nedavno, aprila 2013, je bil muslimanski izseljenec zaradi uživanja alkohola obsojen na 40 udarcev z bičem. Junija 2014 je bil muslimanski izseljenec obsojen na 40 udarcev z bičem zaradi uživanja alkohola in vožnje pod vplivom alkohola. Sodno telesno kaznovanje je v Katarju zaradi hanbalske razlage šeriatskega prava pogosto.

V Katarju je kamenjanje zakonita kazen. Odpadništvo je v Katarju kaznivo dejanje, ki se kaznuje s smrtno kaznijo. Za bogokletje je zagrožena kazen do sedem let zapora, za prozelitizem pa je zagrožena kazen do 10 let zapora. Homoseksualnost je kaznivo dejanje, ki se kaznuje s smrtno kaznijo.

Uživanje alkohola je v Katarju delno dovoljeno; nekateri luksuzni hoteli s petimi zvezdicami lahko prodajajo alkohol svojim nemuslimanskim strankam. Muslimani v Katarju ne smejo uživati alkohola, muslimani, ki jih zalotijo pri uživanju alkohola, pa so kaznovani z bičanjem ali izgonom. Izseljenci, ki niso muslimani, lahko pridobijo dovoljenje za nakup alkohola za osebno porabo. Družba Qatar Distribution Company (hčerinska družba družbe Qatar Airways) ima dovoljenje za uvoz alkohola in svinjine; upravlja edino trgovino z alkoholnimi pijačami v državi, ki imetnikom dovoljenja za prodajo alkoholnih pijač prodaja tudi svinjino. Katarski uradniki so tudi izrazili pripravljenost, da na svetovnem prvenstvu v nogometu leta 2022 dovolijo uživanje alkohola na "navijaških območjih".

Do nedavnega je bilo v restavracijah na otoku Pearl-Qatar (umetni otok v bližini Dohe) dovoljeno točiti alkoholne pijače. Decembra 2011 pa so restavracije na otoku Pearl morale prenehati prodajati alkoholne pijače. Prepoved ni bila pojasnjena. Ugibanja o razlogu vključujejo željo vlade, da bi ustvarila bolj pobožno podobo pred prvimi volitvami kraljevega svetovalnega organa v državi, in govorice o finančnem sporu med vlado in razvijalci letovišča.

Leta 2014 je Katar začel kampanjo za skromnost, s katero je turiste opozarjal na pravila skromnega oblačenja. Turistkam svetujejo, naj v javnosti ne nosijo gamaš, mini kril, oblek brez rokavov ter kratkih ali oprijetih oblačil. Moški naj ne nosijo samo kratkih hlač in enodelnih oblačil.

Po podatkih ameriškega zunanjega ministrstva se izseljenski delavci iz azijskih držav in delov Afrike prostovoljno selijo v Katar kot nizkokvalificirani delavci ali hišni pomočniki, vendar se nekateri od njih kasneje soočajo s pogoji, ki kažejo na neprostovoljno suženjstvo. Nekatere najpogostejše kršitve delavskih pravic vključujejo pretepanje, zadržanje plačila, zaračunavanje delavcem nadomestil, za katera je odgovoren delodajalec, omejevanje svobode gibanja (na primer odvzem potnih listov, potovalnih dokumentov ali dovoljenj za izstop), samovoljno pridržanje, grožnje s tožbo in spolne napade. Številni delavci migranti, ki so prišli na delo v Katar, so zaposlovalcem v svojih matičnih državah plačali previsoke pristojbine.

Od leta 2014 nekatere določbe katarskega kazenskega zakonika dovoljujejo kazenske sankcije, kot sta bičanje in kamenjanje. Odbor ZN proti mučenju je ugotovil, da te prakse pomenijo kršitev obveznosti iz Konvencije ZN proti mučenju. Katar ohranja smrtno kazen, predvsem za grožnje nacionalni varnosti. Smrtna kazen se uporablja redko in od leta 2003 v Katarju ni bila izvršena nobena državna usmrtitev.

V skladu z določbami katarskega zakona o sponzorstvu imajo sponzorji enostranska pooblastila, da delavcem prekličejo dovoljenja za prebivanje, jim preprečijo zamenjavo delodajalca, prijavijo delavca policiji kot "pobeglega" in zavrnejo dovoljenje za zapustitev države. Zato lahko sponzorji omejujejo gibanje delavcev, delavci pa se bojijo prijaviti zlorabe ali uveljavljati svoje pravice. Po mnenju ITUC sistem sponzoriranja vizumov omogoča prisilno delo, saj delavcu migrantu otežuje odhod od delodajalca, ki ga zlorablja, ali potovanje v tujino brez dovoljenja. Katar tudi ne vzdržuje plačnih standardov za svoje priseljene delavce. Katar je pri mednarodni odvetniški družbi DLA Piper naročil izdelavo poročila o preiskavi sistema priseljenskega dela. Maja 2014 je DLA Piper objavila več kot 60 priporočil za reformo sistema kafala, vključno z odpravo izstopnih vizumov in uvedbo minimalne plače, ki jo je Katar obljubil uvesti.

Maja 2012 so katarski uradniki izjavili, da nameravajo dovoliti ustanovitev neodvisnega sindikata. Katar je tudi napovedal, da bo ukinil sistem sponzorstva za tujo delovno silo, ki zahteva, da vse tuje delavce sponzorirajo lokalni delodajalci. Dodatne spremembe delovne zakonodaje vključujejo določbo, ki zagotavlja, da se plače vseh delavcev izplačujejo neposredno na njihove bančne račune, in nove omejitve glede dela na prostem v najbolj vročih urah poleti. Nov osnutek zakonodaje, objavljen v začetku leta 2015, določa, da lahko podjetja, ki delavcem ne izplačajo plač pravočasno, začasno izgubijo možnost zaposlovanja novih delavcev.

Oktobra 2015 je katarski emir podpisal zakon o novih reformah sistema sponzorstva v državi, ki bo začel veljati v enem letu. Kritiki trdijo, da spremembe morda ne bodo reševale nekaterih vprašanj v zvezi z delavskimi pravicami.

Na volitvah v osrednji občinski svet leta 1999 je država ženskam hkrati z moškimi podelila volilno pravico. Te volitve - prve v Katarju - so namenoma potekale 8. marca 1999, na mednarodni dan žensk.

Katar kot majhna država z večjimi sosedami poskuša vplivati ter zaščititi svojo državo in vladajočo dinastijo. Zgodovina katarskih zavezništev omogoča vpogled v osnovo njihove politike. Med letoma 1760 in 1971 je Katar iskal formalno zaščito pred visokimi prehodnimi silami Osmanov, Britancev, Al-Khalifov iz Bahrajna, Arabcev in vahabitov iz Savdske Arabije. ^{potrebna stran]} Zaradi vse večjega mednarodnega ugleda in dejavne vloge Katarja v mednarodnih zadevah ga nekateri analitiki opredeljujejo kot srednjo silo. Katar je bil zgodnji član OPEC in ustanovni član Sveta za sodelovanje v Zalivu (GCC). Je član Arabske lige. Država ni sprejela obvezne pristojnosti Mednarodnega sodišča.

Katar ima tudi dvostranske odnose z različnimi tujimi silami. V Katarju je zračna baza Al Udeid, skupna ameriško-britanska baza, ki je središče vseh ameriških in britanskih zračnih operacij v Perzijskem zalivu. Ameriškim in britanskim silam je omogočil uporabo letalske baze za pošiljanje zalog v Irak in Afganistan. Kljub temu, da je Katar gostitelj tega strateškega vojaškega objekta, ni vedno močan zaveznik Zahoda. Katar je afganistanskim talibanom dovolil ustanovitev političnega urada v državi in ima tesne vezi z Iranom, vključno s skupnim nahajališčem zemeljskega plina. Glede na razkrite dokumente, objavljene v časopisu The New York Times, so bili katarski rezultati na področju boja proti terorizmu "najslabši v regiji". V kabelskem dokumentu je bilo navedeno, da katarska varnostna služba "okleva pri ukrepanju proti znanim teroristom, ker se boji, da bi se izkazalo, da je povezana z ZDA, in da bi izzvala povračilne ukrepe".

Katar ima mešane odnose s svojimi sosedami v Perzijskem zalivu. Katar je podpisal sporazum o obrambnem sodelovanju z Iranom, s katerim si deli največje posamezno neasociirano plinsko polje na svetu. Bil je druga država, prva je bila Francija, ki je med libijsko državljansko vojno leta 2011 javno naznanila, da priznava libijski opozicijski nacionalni prehodni svet kot legitimno vlado Libije.

Leta 2014 so odnosi Katarja z Bahrajnom, Savdsko Arabijo in Združenimi arabskimi emirati zavreli zaradi katarske podpore Muslimanski bratovščini in skrajnim skupinam v Siriji. To se je končalo tako, da so tri navedene države marca 2014 umaknile svoje veleposlanike iz Katarja. Ko so se veleposlaniki umaknili, naj bi bila Sveta za sodelovanje v Zalivu na robu krize, povezane s pojavom različnih političnih blokov z nasprotujočimi si interesi. Savdska Arabija, Združeni arabski emirati in Bahrajn so bili vpeti v politični boj s Katarjem, medtem ko sta Oman in Kuvajt predstavljala neuvrščeni blok znotraj GCC. Odnosi med državami so se izboljšali, ko je Svet za sodelovanje v Zalivu (GCC) sporočil, da so Bahrajn, Savdska Arabija in ZAE vrnili svoje diplomate v Katar. Islam Hassan, raziskovalec za študije Perzijskega zaliva na katarski univerzi, trdi, da je Katar z rešitvijo krize v okviru Sveta za sodelovanje v Zalivu dosegel novo raven politične zrelosti. Nadaljuje, da je Katarju uspelo končati krizo, ne da bi spremenil svoja zunanjepolitična načela ali zapustil zaveznike.

V zadnjih letih Katar za svojo zunanjo politiko uporablja islamistične borce v številnih državah, vključno z Egiptom, Sirijo, Libijo, Somalijo in Malijem. Z nagovarjanjem islamistov, od Muslimanske bratovščine do salafističnih skupin, je država okrepila svojo moč, saj je od začetka arabske pomladi verjela, da te skupine predstavljajo val prihodnosti. David Cohen, podsekretar za terorizem in finančno obveščevalno dejavnost pri ameriškem finančnem ministrstvu, je dejal, da je Katar "dovoljena jurisdikcija za financiranje terorizma". Obstajajo dokazi, da so med temi skupinami, ki jih podpira Katar, tudi trde islamske militantne skupine, ki delujejo na severu Sirije. Od leta 2015^{[posodobitev]} Katar, Savdska Arabija in Turčija odkrito podpirajo Vojsko osvajanja, krovno skupino protivladnih sil, ki se borijo v sirski državljanski vojni in ki naj bi vključevala fronto al-Nusra, povezano z Al Kaido, in drugo salafijsko koalicijo, znano kot Ahrar ash-Sham.

Katar je podpiral demokratično izvoljenega predsednika Mohameda Morsija z diplomatsko podporo in državno mrežo Al Džazira, preden je bil z vojaškim udarom odstavljen. V letu, ko je bil na oblasti, je Katar Egiptu ponudil 7,5 milijarde dolarjev vredno posojilo.

O tem, da se je Katar povezal s Hamasom, smo prvič poročali v začetku leta 2012, so kritizirali Izrael, Združene države, Egipt in Savdska Arabija, "ki Katar obtožujejo, da s podporo Hamasu spodkopava stabilnost v regiji". Vendar je katarski zunanji minister zanikal, da bi podpiral Hamas, in izjavil: "Ne podpiramo Hamasa, ampak Palestince." Po sklenitvi mirovnega sporazuma je Katar Gazi obljubil 1 milijardo dolarjev humanitarne pomoči.

Katar je gostil akademske, verske, politične in gospodarske konference. Na 11. letnem forumu v Dohi so nedavno sodelovali ključni misleci, strokovnjaki različnih profilov in politične osebnosti z vsega sveta, ki so razpravljali o vprašanjih demokracije, medijev in informacijske tehnologije, proste trgovine in varnosti oskrbe z vodo. Poleg tega na forumu od leta 2006 poteka konferenca o gospodarski prihodnosti Bližnjega vzhoda. V novejšem času je Katar gostil mirovne pogovore med rivalskimi frakcijami po vsem svetu. Med njimi velja omeniti sporazum o Darfurju. Deklaracija iz Dohe je osnova mirovnega procesa v Darfurju, ki je v afriški regiji prinesel znatne koristi na terenu. Med pomembnimi dosežki so ponovna vzpostavitev varnosti in stabilnosti, napredek pri gradnji in obnovi, vrnitev razseljenih prebivalcev ter združitev prebivalcev Darfurja za soočanje z izzivi in nadaljevanje mirovnega procesa. Katar je doniral 88,5 milijona funtov za financiranje obnove in rekonstrukcije v Darfurju.

Katarske oborožene sile so vojaške sile Katarja. Država vzdržuje skromne vojaške sile, ki štejejo približno 11 800 ljudi, vključno z vojsko (8 500), mornarico (1 800) in zračnimi silami (1 500). Katarski izdatki za obrambo so leta 1993 predstavljali približno 4,2 % bruto nacionalnega proizvoda. Leta 2008 je Katar za vojaške izdatke porabil 2,355 milijarde USD, kar je 2,3 % bruto domačega proizvoda. Katarske posebne sile so se usposabljale v Franciji in drugih zahodnih državah ter naj bi imele precejšnje znanje. Pomagale so tudi libijskim upornikom v bitki za Tripoli leta 2011.

Katar je podpisal obrambne pakte z Združenimi državami Amerike in Združenim kraljestvom, leta 1994 pa tudi s Francijo. Katar ima dejavno vlogo v skupnih obrambnih prizadevanjih Sveta za sodelovanje v Zalivu; ostalih pet članic so Savdska Arabija, Kuvajt, Bahrajn, ZAE in Oman. Prisotnost velike katarske letalske baze, ki jo upravljajo Združene države Amerike in več drugih držav ZN, zagotavlja zagotovljen vir obrambe in nacionalne varnosti.

Stockholmski mednarodni inštitut za mirovne raziskave (SIPRI) je ugotovil, da je bil Katar v obdobju 2010-2014 46. največji uvoznik orožja na svetu. Vendar pa je, kot piše SIPRI, Katar pospešil načrte za preoblikovanje in znatno povečanje svojih oboroženih sil. Naročilom iz leta 2013 za 62 tankov in 24 samovoznih topov iz Nemčije so leta 2014 sledila številna druga naročila, vključno s 24 bojnimi helikopterji in 3 letali AEW iz ZDA ter 2 tankerskima letaloma iz Španije.

Katarska vojska je sodelovala v posredovanju pod vodstvom Savdske Arabije v Jemnu proti šiitskim Hutijem. Leta 2015 je Al Jazeera America poročala: "Številna poročila kažejo, da je koalicija pod vodstvom Savdske Arabije proti opozicijskim skupinam v Jemnu množično napadala civiliste in uporabljala kasetne bombe na območjih, kjer živijo civilisti, s čimer je kršila mednarodno pravo."

Od leta 2004 je Katar razdeljen na sedem občin (arabsko: baladiyah).

1. Madinat ash Shamal
2. Al Khor
3. Umm Salal
4. Al Daayen
5. Al Rayyan
6. Doha
7. Al Wakrah

Za statistične namene so občine nadalje razdeljene na 98 območij (od leta 2010^{[posodobitev]),} ki so nato razdeljena na bloke.

Katar je polotok (pas kopnega, ki štrli v morje). Na jugu je povezan s Savdsko Arabijo, vse druge strani pa obkrožajo vode Arabskega zaliva.

Katar je precej majhna država s površino le 10.360 km². Polotok je dolg 160 km. Večji del države je nizka, neplodna ravnica, prekrita s peskom. Na območju Jebel Dukhan so glavna katarska kopenska nahajališča nafte. Na severozahodu polotoka so na morju nahajališča zemeljskega plina.

Glavno mesto Katarja je Doha. Več kot 90 % prebivalcev živi v Dohi. Drugo večje mesto je Al Wakrah.

Katar ima neizvoljeno monarhično vlado emiratskega tipa. Položaj emirja je deden.

Emir je edini, ki lahko imenuje in razrešuje predsednika vlade in ministre. Ministri skupaj sestavljajo ministrski svet. So najvišji izvršilni organ v državi.

Ljudje iz Katarja se imenujejo Katarci. So Arabci. Uradni jezik v Katarju je arabščina, vendar veliko ljudi govori tudi angleško, zlasti pri poslovanju.

V Katarju živi približno 2,6 milijona ljudi, od tega je približno 88 % gostujočih delavcev (ljudi iz drugih držav, ki tam živijo in delajo za krajši čas), večinoma iz južne in jugovzhodne Azije ter drugih arabskih držav. Med njimi je 650.000 Indijcev, 350.000 Nepalcev, 260.000 Filipincev in veliko drugih narodnosti.

Skoraj celotno katarsko gospodarstvo temelji na proizvodnji nafte in zemeljskega plina.

Katarska valuta se imenuje katarski rijal.

Skoraj vsi Katarci pripadajo islamu. Vendar pa veliko gostujočih delavcev izpoveduje tudi druge vere.

V Katarju je najbolj priljubljen šport nogomet, ki mu tesno sledi kriket. Katarska nogometna reprezentanca do 20 let je leta 1981 na svetovnem mladinskem prvenstvu FIFA zasedla drugo mesto.

Januarja 2011 je v Katarju potekal finale Azijske nogometne konfederacije AFC Asian Cup 2011. To je bilo drugič, da je pokal gostil Katar, drugič je bil azijski pokal AFC leta 1988.

V Dohi v Katarju domuje tudi katarski dirkalni klub Qatar Racing Club, ki se ukvarja s tekmovanji Drag Racing.

Mednarodni teniški in squash kompleks Khalifa v Dohi v Katarju je med letoma 2008 in 2010 gostil prvenstvo WTA Tour v ženskem tenisu. V Dohi vsako leto poteka turnir WTA Premier Qatar Ladies Open.

2. decembra 2010 je Katar dobil kandidaturo za gostitelja svetovnega prvenstva v nogometu leta 2022.

Katarec Nasser Al-Attiyah je leta 2011 zmagal na reliju Dakar in leta 2006 na svetovnem prvenstvu v reliju za proizvajalce. Poleg tega je kot član katarske ekipe za streljanje s skeetom osvojil zlati medalji na azijskih igrah leta 2002 in na azijskih igrah leta 2010.

Od leta 2002 Katar vsako leto gosti kolesarsko dirko Tour of Qatar, ki ima šest etap. Vsako leto februarja kolesarji šest dni dirkajo po cestah po katarski ravnici. Vsaka etapa je dolga več kot 100 km.