Prešuštvo (adulterij) — definicija, etimologija in pravni vidiki

Prešuštvo (adulterij): definicija, etimologija in pravni vidiki. Izvor besede, verske omembe, sodne posledice in vpliv na ločitve po sodni praksi.

Prešuštvo običajno pomeni spolni odnos poročene osebe z nekom, ki ni njen zakoniti zakonec. Izraz se pojavlja v številnih verskih in pravnih besedilih, na primer v svetopisemskem navodilu 2 Mz 20,14 in v prizorih iz Janezovega evangelija (glej Janez 8). V zgodovinskih in nekaterih sodobnih pravnih sistemih je bilo prešuštvo obravnavano kot kaznivo dejanje, v določenih državah pa je kaznovano tudi z zelo hudimi sankcijami (vključno z dejanskimi telesnimi kaznimi) — kar je predmet mednarodne kritike s stališča človekovih pravic. Če oseba, ki je poročena, sodeluje pri prešuštvu, ima njen mož ali žena v več pravnih sistemih običajno pravico, da se obrne na sodišče in zahteva ločitev ali druge civilnopravne ukrepe.

Definicija in različne razlage

V splošni rabi je prešuštvo spolni odnos poročene osebe z osebo, ki ni njen zakoniti partner. Vendar se natančna opredelitev razlikuje glede na:

• pravni sistem (civilno pravo, versko pravo, kazensko pravo),
• kulturne in verske norme (nekatera okolja štejejo za prešuštvo tudi čustveno nezvestobo ali določene oblike intimnega vedenja),
• pogodbeni vidik zakona (zakon kot pogodbena zveza, kjer nezvestoba lahko predstavlja kršitev obveznosti).

Etimologija

Beseda "prešuštvo" v slovenščini je prevod latinskega izraza adulterium. Izvor izraza, kot je pogosto napačno razumljen, ni povezan z angl. "adult" (odrasel). Latinska osnova prihaja iz glagola adulterare, kar pomeni "spremeniti, pokvariti" — sestavljeno iz ad (k) in alter (drugo). Do besedne oblike adulterare pripomore tudi nedoločnik -are, kar daje glagolsko obliko. Nasprotno pa angleška beseda "adult" izhaja iz latinskega adolescere (odrasti, dozoreti), ki se gradi iz ad (proti), alere (hraniti, rasti) in pripone -sc (vstopiti v stanje).

Verski in etični vidiki

Prešuštvo je v večini religij obravnavano kot moralno sporno oziroma prepovedano dejanje:

• v judeo‑krščanski tradiciji ga pogosto obravnavajo kot kršitev zapovedi in kot greh, z verskimi ter skupnostnimi posledicami;
• v islamski doktrini je zunajzakonski spolni odnos prav tako prepovedan in v nekaterih interpretacijah sunitskih pravnih šol so predvidene stroge kazni za hujše oblike prešuštva;
• v sodobnih verskih pogledih se poudarja tudi pomen kesanja, odpuščanja in duhovnega okrevanja za posameznike in pare.

Pravni vidiki

Pravni položaj prešuštva se po svetu zelo razlikuje:

• V večini sodobnih evropskih držav, tudi v Sloveniji, prešuštvo ni kaznivo dejanje. Lahko pa predstavlja utemeljen razlog za ločitev in lahko vpliva na odločitve o premoženjskih razmerjih ali skrbništvu nad otroki.
• V nekaterih državah še vedno obstajajo zakoni, ki prešuštvo opredeljujejo kot kaznivo dejanje — v praksi pa se jih pogosto redko uveljavlja ali pa veljajo znotraj verskega prava. V določenih državah z delnim izvajanjem islamskega prava so predvidene tudi zelo stroge telesne kazni, kar sproža nasprotovanja mednarodnih organizacij za človekove pravice.
• V civilnih postopkih lahko prešuštvo vpliva na zahteve za ločitev, premoženjsko poravnavo, preživnino ali varstvo otrok. V mnogih sodnih praksah pa sodniki vse bolj upoštevajo druge dejavnike, kot so najvišje dobro otrok, finančne okoliščine in dejansko vedenje staršev po ločitvi.
• V nekaterih jurisdikcijah je bilo v preteklosti prešuštvo kaznovano tudi v kazenskih zakonih (na primer z denarnimi kaznimi ali zaporom), vendar se trend v 20. in 21. stoletju nagiba k dekriminalizaciji in obravnavi prešuštva kot civilnopravne ali družbene teme.

Sodobni družbeni vplivi in spremembe

Sodobna tehnologija in spremembe v družbenih normah so vplivali tudi na dojemanje in pojavnost nezvestobe:

• digitalna komunikacija, spletne strani za zmenke in družbena omrežja poenostavljajo navezovanje intimnih stikov izven zakonske zveze;
• razširjena sta tudi koncepta odprtih zvez in sporazumnih oblik nenavadnih odnosov, kjer partnerja predhodno dogovorita drugačna pravila o zvestobi — to za nekatera družbena okolja prešuštvo ne bi štelo za moralno sporno;
• celo v zvezi z zakonsko razvezo se pogosto priporoča svetovanje za pare ali individualna terapija, saj mnogi pari iščejo načine za obnovo zaupanja ali boljši razhod brez trajnih zapletov za otroke.

Zaključek

Prešuštvo je kompleksno pojmovanje, ki prepleta moralne, verske in pravne implikacije. Čeprav je etimološko izpeljano iz latinskega adulterare (»narediti drugo, pokvariti«), sodobne interpretacije vključujejo širok spekter pogledov — od strogih verskih obsodb do bolj pragmatičnih civilnopravnih ureditev. V praksi so posledice prešuštva odvisne od kulturnega konteksta, zakonodaje in posameznikovih odločitev o nadaljnjem življenju.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je prešuštvo?

V: Kakšna je kazen za prešuštvo v nekaterih muslimanskih državah?

V: Ali je prešuštvo v večini držav še vedno kaznivo dejanje?

V: Ali lahko mož ali žena na sodišču zahteva ločitev od zakonca, če ta prešuštvuje?

V: Od kod izvira beseda "prešuštvo"?

V: Kakšen je pomen besede "adulterare"?

V: Kakšen je izvor besede "odrasel"?

Išči po črki