Skrinja zaveze (ארון הברית v hebrejščini: aron hab'rit) je v Svetem pismu opisana kot sveta posoda, v kateri je shranjenih deset zapovedi in drugi sveti predmeti Izraelcev. Po Svetem pismu je Jahve ukazal zgraditi skrinjo, ko je imel Mojzes preroško videnje na Sinaju (2 Mz 25,9-10). Nekateri ljudje na podlagi branja Druge Mojzesove knjige, Knjige številk in Pisma Hebrejcem verjamejo, da so bili v skrinji Aronova palica, posoda z mano in prvi zvitek Tore, ki ga je napisal Mojzes. Prva od knjig Kraljev pravi, da je bilo v času kralja Salomona v skrinji le deset zapovedi.

Opis in izdelava

V Svetem pismu (predvsem v Knjigi Eksodus) so opisane natančne smernice za izdelavo skrinje. Skrinja naj bi bila iz akacijevega lesa, povrhnje prevlečena s čisto zlatino. Imetnila je kovinske obročke na straneh, skozi katere so bile vstavljene palice (nosila), da so jo duhovniki prenašali brez neposrednega dotika. Na vrhu skrinje se je nahajal pokrov — t. i. "pokrov usmiljenja" ali "kapporet" — med dvema kipoma kerubov, ki sta se z obrnjenimi obrazoma gledala drug proti drugemu. Ta prostor nad pokrovom je bil v literaturi opisan kot mesto božje prisotnosti, kjer Bog komunicira s svojimi izbranci.

Besedila navajajo tudi dimenzije skrinje v kobilah (kubiti): 2,5 kubita dolžine in 1,5 kubita širine in višine. V sodobnih metričnih ocenah to približno ustreza 110 × 66 × 66 cm, čeprav se pretvorbe razlikujejo glede na dolžino kubita, ki se uporablja.

Pomen in uporaba

Skrinja zaveze ima več povezanih pomenov:

  • kot simbol in opomin na sklenjeno zavezo med Bogom in Izraelom (pohranjanje kamnitih tablic z Desetimi zapovedmi);
  • kot znak božje navzočnosti nad ljudstvom — v Svetem pismu se večkrat omenja, da je Bog "govoril izmed kerubov";
  • kot osrednji element kultnega prostora: skrinja je stala v Svetinji nad svetinjo v Tabernaklju in kasneje v templju ter je bila osrednji kraj za obrede, povezane z zadoščanjem in spravo (na primer obred ob veliki spravi, Yom Kippur, ko se je kri žrtvovanih prinašala pred pokrov usmiljenja).

Zgodovina po Svetem pismu

Svetopisemska pripoved sledi več glavnim postankom:

  • Izdelava po Mojzesovem naročilu na Sinaju in postavitev v Tabernakelj med potovanji po puščavi.
  • Uporaba med vojaškimi akcijami in prenos skrinje s strani Levijev — v nekaterih zgodbah so vojščine posebej vodene z blagom skrinje (na primer prečkanje reke Jordan in bitka pri Jerihu, ko je prenos skrinje povezan s padcem mestnih obzidij).
  • Zgodba o ujetju skrinje s strani Filistejcev (1 Samuel), njeno povzročeno nesrečo med Filistejci in vrnitev v izraelsko ozemlje ter poznejše shranjevanje v Kiriat-Jearim.
  • David jo je po Bibličnih virih prinesel v Jeruzalem (2 Samuel 6), kasneje pa je bila v času Salomona postavljena v najnotrajnejši del templja (1 Kraljev 8:1–9). Prav tam pa Sveto pismo tudi izpostavlja, da so bili v Salomonovi dobi v skrinji shranjeni predvsem kamniti tablici z zakonom.

Izginotje in različne teorije

V času babilonske uničitve Jeruzalema (6. st. pr. n. št.) se zgodovinski zapisi o usodi skrinje končajo in iz tega je nastalo več razlag:

  • velik del zgodovinarjev in arheologov meni, da skrinja ni preživela uničenja templja ali da je bila uničena ali ukradena v času vojn in plenjenj;
  • tradicionalne judovske razlage navajajo, da so jo svečeniki pred napadom skrijali — za varnost so jo lahko odnesli na skrito mesto ali v posebne zaklade;
  • etiopska tradicija (Kebra Nagast in Etiopska pravoslavna cerkev) trdi, da je skrinja v Etiopiji v crkvi Sv. Marije Sionske v Axumu in da jo varuje poseben red čuvajev; ta trditev ni bila neodvisno znanstveno potrjena;
  • druga rabinska in legendna pričevanja navajajo, da je skrinja skrita v podzemnih predorih ob templju, na gori Nebo ali da jo je Bog vzel iz sveta — možnosti so številne in pogosto temeljijo na veri ali ljudski tradiciji.

Arheološki in zgodovinski pogled

Do danes ni neodvisnih arheoloških dokazov, ki bi potrdili obstoj ali trenutni položaj izvirne skrinje zaveze. Večina sodobnih zgodovinarjev jo obravnava kot pomemben liturgični in simbolni predmet, ki je imel osrednjo vlogo v zgodnjem izraelskem kultu, hkrati pa pri oceni konkretnih dogodkov (kjer se opisi razlikujejo ali nasprotujejo) priporoča previdnost.

Simbolika in vpliv

Skrinja zaveze ima močan vpliv v judovski in krščanski miselnosti. V krščanski teologiji je bila pogosto interpretirana tipološko (kot predslika Kristusa ali Marije kot "Arke nove zaveze"). V svetovni kulturi se pojavlja kot simbol skrivnosti in božje navzočnosti ter se pogosto pojavlja v umetnosti, literaturi in filmih (kot znan primer v popularni kulturi je film "Indiana Jones").

Sklep: Skrinja zaveze ostaja eno najbolj ikoničnih in skrivnostnih verskih predmetov starega veka — za vernike simbol božje zaveze in navzočnosti, za zgodovinarje in arheologe predmet raziskav in razprav. Njena zgodba je sestavljena iz svetopisemskih opisov, narodnih predanj in sodobnih teorij, med katerimi ni soglasja o njeni končni usodi.