Ayyavazhi: južnoindijska monoteistična religija — nauki in zgodovina
Ayyavazhi (tamilsko: அய்யாவழி, "pot očeta") je religija z enim bogom, ki se je začela v južni Indiji sredi 19. stoletja. Zhi (ழி) v besedi "Ayyavazhi" je retrofleks, ri.
Aijavaši se uradno šteje za vejo hinduizma. Razširjena je v južnih okrožjih Kanyakumari, Tirunelveli in Tuticorin v zvezni državi Tamil Nadu. Kot ena najhitreje rastočih verstev v južni Indiji je bila njena rast zabeležena v poročilih krščanskih misijonarjev sredi 19. stoletja.
Ideje in filozofija religije temeljijo na naukih Ayya Vaikundarja ter verskih besedilih Akilattirattu Ammanai in Arul Nool. Večina privržencev aijavaštva se ne šteje za drugačne od hinduizma.
Zgodovina in ustanovitelj
Ayya Vaikundar velja za osrednjo osebnost gibanja. Po tradicionalnih pričevanjih se je pojavil v južni Indiji sredi 19. stoletja in njegove nauke so sprejeli številni ljudje, zlasti iz nižjih kast, ki so iskali večjo socialno pravičnost. V zgodnjih poročilih ga omenjajo kot osebo, ki je nasprotovala kastnim praksam in spodbujala enakost.
Gibanje se je razvilo v okolju Travancorja (današnja južna Tamil Nadu in severni Kerala), kjer so se družbene in verske napetosti tistega časa prepletale z vplivi zahodnih misijonarjev in notranjimi reformnimi prizadevanji. Ayyavazhi se je hitro razširilo predvsem v lokalnih skupnostih in oblikovalo svoje verske centre ter prakse.
Nauki in temeljna prepričanja
Ayyavazhi je monoteistična tradicija, ki poudarja vere v enega vrhovnega Boga (v tekstih pogosto imenovanega Ekam ali manifestiranega skozi Ayya Vaikundarja). Glavne značilnosti naukov vključujejo:
- Enost Boga – verovanje v enega vrhovnega stvarnika in odrešenika.
- Socialna pravičnost – močan poudarek na odpravi nesprav (kot so razredi in neenakosti) ter na povezovanju ljudi različnih skupin.
- Moralna in etična načela – spodbujanje dharme (pravilnega ravnanja), sočutja, poštenosti in skromnosti v vsakdanjem življenju.
- Pomen verskih praks – k čaščenju pogosto spadajo skupne molitve, pesmi, obredi in posebni festivali, ki okrepijo občutek skupnosti.
Sveta besedila
Glavno versko besedilo Ayyavazhi je Akilattirattu Ammanai (pogosto imenovano Akilam), ki vsebuje mitološke in zgodovinske pripovedi, razodetja ter nauke, povezana z Ayya Vaikundarjem. Akilam je v tradiciji razumljeno kot razodetje in služi kot temelj verske doktrine.
Arul Nool je zbirka krajših preroških in pastoralnih besedil, ki dopolnjujejo Akilam in vsebujejo praktična navodila za vernike, pesmi in druge verske zapise. Ti teksti so pomembni za cerkveno prakso in lokalne običaje v skupnostih Ayyavazhi.
Kraji čaščenja in obredi
Osrednji kraji čaščenja v Ayyavazhi so Pathi (glavne svete hiše) in Nizhal Thangal (manjše skupnostne točke oziroma zborišča). Najpomembnejši med Pathi je Swamithope Pathi (v okrožju Kanyakumari), ki je pogosto označen kot glavno svetišče in središče verske organizacije.
Obredi so pogosto preprosti in poudarjajo skupno udeležbo. V mnogih krajih so obredom priloženi skupni obroki in dobrodelne dejavnosti, kar poudarja zahteve po enakosti in skupnostni povezanosti.
Prazniki in verski koledar
Najpomembnejši praznik Ayyavazhi je Ayya Vaikunda Avataram, ki obeležuje rojstvo ali manifestacijo Ayya Vaikundarja kot božanske figure. Ta dogodek privablja množične procesije, romanja in obrede, še posebej k Swamithope Pathi.
Drugi prazniki in obredi sledijo tradicionalnim luninim in regionalnim koledarjem ter vključujejo različne pesmi, dramatizacije in skupinske slovesnosti, namenjene ponovnemu potrdilu naukov in družbeni povezanosti.
Razmerje do hinduizma in družbeni vpliv
Ayyavazhi se pogosto uvršča kot veja ali gibanje znotraj širšega hindujske kulture, vendar ohranja svoje specifične besedilne vire, obrede in teološke poudarke. Veliko privržencev ga doživlja kot ločeno religiozno identiteto, spet drugi kot reformno gibanje znotraj hindujskih praks.
V družbenem smislu je Ayyavazhi prispeval h krepitvi zavesti o enakosti, odpravi diskriminacije in organizaciji skupnostnih dejavnosti, kar je vplivalo na lokalne kulturne in politične razmere v južni Indiji.
Razširjenost danes
Ayyavazhi je še posebej razširjena v južnotamilskih okoljih, a ima tudi privržence med diasporo v drugih delih Indije in sveta. Lokalni svetišči, zbornice ter kulturne in izobraževalne dejavnosti ohranjajo nauke in običaje za prihodnje generacije.
Za dodatne informacije o posameznih svetiščih, praznovanjih ali primerih praks lahko poiščete lokalne vire in študije, ki podrobneje obravnavajo razvoj gibanja v specifičnih skupnostih.
Zgodovina
Ayyavazhi se je najprej začel opažati po velikem številu ljudi, ki so se zbirali, da bi častili Ayya Vaikundarja v Swamithoppe, ki je v tistem času poovandanthoppe. Večina Ayyavazhijevih privržencev je bila iz revne družbene skupine. Za krščanske misijonarje predstavlja velik izziv pri njihovem spreobrnitvenem poslanstvu že od samega začetka. Čeprav je bila večina teh privržencev iz čanarske kaste, pa poleg virov o ayyavazhi tudi nekateri zunanji viri navajajo, da je tej religiji sledilo tudi veliko število ljudi iz drugih kast.
Do sredine devetnajstega stoletja je bil ajavaši priznan kot samostojna religija, ki se je dobro razvila na območju južnega Travancora in južnega Tirunelvelija. Od štiridesetih let 19. stoletja se je število njenih privržencev hitro povečevalo. Po Vaikundarjevi smrti se je religija širila na podlagi njegovih naukov in verskih knjig Akilattirattu Ammanai in Arul Nool. Pet Citarjev, ki so bili učenci Ayya Vaikundarja, in njihovi potomci so potovali v več delov države in prenašali poslanstvo Ayyavazhi. V tistem času je dinastija Payyan začela vladati Swamithoppe pathi, medtem ko so drugi pathi prišli pod nadzor Ayyevih privržencev. Po vsej državi je bilo zgrajenih na stotine Nizhal Thangalov (krajev čaščenja). Trenutno naj bi bil Bala Prajapathi Adikalar, eden od potomcev dinastije Payyan, vodja Ayyavazhi. Postavil je temelje za veliko število Nizhal Thangalov po vsej južni Indiji. In zdaj, ko je vlada videla rast religije, je dan Vaikundarjevega rojstva, Ayya Vaikunda Avataram, razglasila za praznik za okrožji Tirunelveli in Tuticorin od letošnjega leta, medtem ko je bilo okrožje Kanyakumari za praznik razglašeno že prej.
Sveto pismo in sveti kraji
Sveti knjigi Ayyavazhi sta Akilattirattu Ammanai in Arul Nool, ki sta vir mitologije te religije. V sveti knjigi je navedeno, da je Akilattirattu Ammanai zapisal Hari Gopalan Citar, ko je slišal vsebino Akilama, ki jo je Narajana povedal svoji ženi Lakšmi. O nastanku Arul Noola ni bilo določene zgodovine; vendar privrženci verjamejo, da so ga zapisali Citarji in tisti, ki jih obsede božanska moč. Vsebuje molitve, hvalnice in načine čaščenja v Ajavaši, verske prakse, prerokbe in tudi številna pravila.
Privrženci Ayyavazhi imajo pet svetih krajev, imenovanih Pathis, od katerih je najpomembnejši "Panchappathis". Tempelj Swamithoppepathi je glava religije Ayyavazhi. Vakaippathi, kamor je Vaikundar poslal 700 družin v Thuvayal Thavasu, je bil odobren kot Pathi v Akilamu, čeprav ta kraj ni neposredno povezan z Vaikundarjevimi dejavnostmi. Med privrženci aijavazija obstaja veliko nesoglasje glede svetosti nekaterih krajev čaščenja. Avatharappathi v Thiruchendurju je knjiga Akilam sprejela kot pathi, ker pa nekateri privrženci menijo, da kraj, na katerem je sedanji tempelj, ni natančen kraj, kjer se je ajja Vaikundar utelesil iz morja, se ne strinjajo z drugimi častilci. Obstaja tudi nekaj privržencev, ki se odločno prepirajo o Thiruchendurju kot patiju, čeprav ga sprejemajo kot sekundarno sveto mesto.
| · v · t · e Religije | |
| Samarijanstvo - judovstvo - gnosticizem - krščanstvo - islam - gibanje Rastafari | |
| Dharmic | |
| Perzijski | Ahl-e Haqq - Azali Babizem - Bábizem - Bahajska vera - Manicheizem - Mazdak - Jazidi - Zoroastrizem |
| Cao Dai - konfucianizem - Falun Gong - šintoizem - taoizem - tenrikjo | |
| Afriški | Batuque - Candomblé - Macumba - Umbanda - Vodou - Winti |
| Asatru - druidstvo - wicca - thelema - raelizem - unitarni univerzalizem - new age - eckankar - mormonizem - Jehovove priče | |
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je ayyavazhi?
O: Ayyavazhi je hindujska veroizpoved z enim bogom, ki se je začela v južni Indiji sredi 19. stoletja.
V: Kaj pomeni "zhi" (ழி) v besedi "Ayyavazhi"?
O: "Zhi" (ழி) v besedi "Ayyavazhi" je retrofleks, ri.
V: Kje je beseda ayyavazhi najbolj razširjena?
O: Ayyavazhi je najbolj razširjen v južnih okrožjih Kanyakumari, Tirunelveli in Thoothukudi v zvezni državi Tamil Nadu ter v nekaterih delih Kerale.
V: Ali ayyavazhi velja za del hinduizma?
O: Da, uradno se ajavazhi šteje za vejo hinduizma.
V: Katera verska besedila so povezana s to vero?
O: Verski besedili, povezani s to vero, sta Akilattirattu Ammanai in Arul Nool.
V: Kdo je ustanovil to vero?
O: Ta vera je bila ustanovljena na podlagi naukov Ayya Vaikundarja.
V: Ali se privrženci te vere razlikujejo od hindujcev?
O: Ne, večina privržencev se ne šteje za drugačne od hinduizma.
