Wicca: novopoganska religija — zgodovina, verovanja in prakse
Odkrijte Wicco — zgodovino, čarovništvo, verovanja in prakse novopoganske religije: od Geralda Gardnerja do sodobnih Wiccanov. Vodič za začetnike in radovedne.
Wicca je novopoganska religija, ki jo je ustvaril Britanec Gerald Gardner sredi in ob koncu štiridesetih let 20. stoletja. Gardner je novo vero populariziral s svojimi knjigami, ki so bile natisnjene v letih 1949, 1954 in 1959. Te tri knjige so Pomoč visoke magije, Čarovništvo danes in Pomen čarovništva. Gardner je Wicco imenoval "čarovniški kult" in "čarovništvo", njene privržence pa "Wica" (ali "Wicca"). V svoji knjigi iz leta 1959 jih je imenoval tudi "Wicca" (z dvema "c"), od koder izvira ta beseda. Beseda "wicca" v stari angleščini pomeni "čarovnica". Ljudje, ki sledijo Wicci, se imenujejo "Wiccani". Preden se je uveljavilo ime "Wicca", se je vera včasih imenovala preprosto "obrt".
Wicca se danes uporablja kot krovni izraz za številne različne poti, ki so se razvejale iz prvotnih Gardnerjevih praks.
Zgodovina na kratko
Wicca je nastala v 20. stoletju kot moderna rekonstrukcija oziroma nova interpretacija starejših čarovniških in poganskih tradicij. Gerald Gardner je v svojih delih predstavil rituale, simboliko in organizacijsko obliko — koven — ki so postali osnova številnih wiccanskih tradicij. V naslednjih desetletjih so se pojavile različne veje, med katerimi so najznamenitejše gardnerijanska in aleksandrijanska, pa tudi številne eklektične in feministične različice, kot je Dianična Wicca. Wicca se je razširila predvsem v Angliji, ZDA, Avstraliji in pozneje po vsem svetu, pri tem pa je vsaka regija pogosto vnesla svoje lokalne vplive in interpretacije.
Temeljna verovanja
- Dualnost božanskega: mnogi Wiccani častijo Dvoje (Bog in Boginja) ali poudarjajo boginjo kot osrednjo figuro, čeprav obstajajo tudi monoteistične ali panteistične različice.
- Cikličnost narave: pomemben je letni krog praznikov (Wheel of the Year), lunini cikli in spoštovanje naravnih ritmov.
- Magija kot praksa: magija je v Wicci pogosto razumevana kot naravna energija, ki jo je mogoče usmerjati z rituali in namero.
- Etika: najbolj znano načelo je Wiccan Rede („Ne škodi nikomur“) in ideja trojnega vračanja (Threefold Law), čeprav se interpretacije razlikujejo med skupinami.
Rituali in prakse
Wiccanski rituali so raznoliki in se razlikujejo med tradicijami, vendar pogosto vključujejo:
- postavitev krogov kot svetišča in zaščite,
- uporabo ritualnih orodij (npr. athamé, palica, kalež, pentakl),
- posvetne pesmi, molitve in invokacije Boga ali Boginje,
- izvajanje magičnih del (čaranje) za zdravje, zaščito ali osebno rast,
- obredne prehode, kot so iniciacije, poroke ali posvetitve.
Poleg obredov v krovih obstaja močna tradicija samostojne prakse; vedno več ljudi se odloči za solitarno Wicco, pri čemer prilagodi rituale svojim potrebam.
Letni krog in praznovanja
Wiccanski koledar vključuje osem glavnih praznikov (sabbatov), ki praznujejo sezonske prehode in naravne cikle. Med njimi so Samhain, Yule, Beltane, Litha ipd. Poleg sabbatov Wiccani pogosto praznujejo tudi esbat — obrede ob polni luni, ko je moč magičnih del pogosto najmočnejša.
Organizacija in tradicije
Wiccanske skupnosti se razlikujejo po strukturi. Nekateri delujejo v kovenskih skupinah z jasno določenimi stopnjami in iniciacijami, drugi delujejo kot svobodni praktikanti brez formalnih iniciacij. Tradicije vključujejo, med drugimi, gardnerijansko, aleksandrijansko, dianično, seax-wicca in številne eklektične prakse. Eklektični wiccani pogosto izbirajo elemente iz različnih tradicij in jih prilagodijo lastnim prepričanjem.
Orodja in simboli
V Wicci imajo simboli in ritualna orodja simbolični pomen. Najpogostejša so:
- Athamé (ritualni meč ali nož) — uporablja se pri usmerjanju energije, običajno ne za fizično rezanje.
- Palica (wand) — za usmerjanje magične energije.
- Kalež (chalice) — simbolizira element vode in pogosto boginjo.
- Pentakl — zastopa elemente in je talisman zaščite.
Etika in pravila
Veliko Wiccanov se ravna po Wiccan Rede (Ne škodi), ki spodbuja odgovorno uporabo magije in spoštovanje drugih. Nekateri verjamejo tudi v načelo trojnega vračanja, kar pomeni, da se energije, ki jih pošljemo v svet, vračajo nazaj k nam vsaj v enaki meri.
Razprave, kritike in javna percepcija
Wicca je bila in je tarča različnih kritik: številni konservativni verski krogi jo vidijo kot nasprotje njihovim učenjem, medtem ko akademiki pogosto razpravljajo o njenem izvoru, avtentičnosti starodavnih korenin in vplivih sodobnih filozofij. V javnosti je percepcija močno odvisna od kulture in medijskega prikaza — nekateri jo povezujejo z naravnim duhovništvom in ekologijo, drugi pa imajo predsodke zaradi napačnih predstav o “čarovništvu”.
Vpliv in sodobnost
Wicca je prispevala k širšemu pomanjkanju interesa za poganske in naravne duhovnosti ter spodbudila gibanja za spoštovanje narave in ženske duhovnosti. S pojavom interneta so se wiccanske skupnosti razširile in omogočile lažji dostop do gradiv, kar je spodbudilo rast samostojnih praktik in lokalnih skupin po vsem svetu.
Zaključek
Wicca je raznolika, sodobna religija z močnim poudarkom na naravnih ciklih, magiji in dualnosti božanskega. Čeprav izvira iz dela Gerald Gardnerja, je v vseh naslednjih desetletjih razvila številne različice in pristope. Za razumevanje Wicce je koristno upoštevati, da gre za gibanje z mnogimi obrazi — od tradicionalnih kovenov do individualnih praktik — pri čemer je skupna nit spoštovanje narave, rituala in osebne odgovornosti.
Izvor
Gerald Gardner je med letoma 1945 in 1949 spremenil obrede prejšnje skupine, imenovane New Forest Coven, in jim dodal vsebino. S tem je Gerald Gardner ustvaril Wicco. V Wicci so prisotni številni elementi iz grimoarja (stare ročno napisane knjige), imenovanega Salomonov ključ. Ti so tudi v Gardnerjevi knjigi Pomoč visoke magije iz leta 1949 in jih je najverjetneje dodal Gardner sam, ne pa New Forest Coven, ki je bila pred njim.
New Forest Coven je bila ustanovljena v mestu Christchurch v Angliji (na južni obali Anglije) nekje v tridesetih letih 20. stoletja. Ustanovila jo je skupina nizko rangiranih rosenkrucijancev, ki so pripadali bratovščini rosenkrucijanskega reda Crotona Fellowship. Člani te skupine so brali knjige o čarovnicah Margaret Murray in Charlesa Lelanda, kar jim je dalo zamisel, da bi ustanovili čarovniški koven.
Nekaj časa po tem, ko se je Gerald Gardner pridružil Rozikrucijanskemu redu Crotona Fellowship v Christchurchu, ga je pritegnila skupina nizkorangnih rozikrucijancev. Ti so ga septembra 1939, kmalu po tem, ko je Gardner 3. septembra izgubil vso vero v vodstvo rožnokrižarskega reda, inicirali v New Forest Coven.
Prepričanja
Obstaja veliko različnih tradicij Wicce, vendar pa je veliko skupnih prepričanj, ki so skupna vsem Wiccanom, kot so posmrtno življenje, magija in morala.
Bog in boginja
Večina vikanov verjame v rogatega moškega boga in boginjo Luno. Edini wiccani, ki ne verjamejo v boginjo in boga, so tisti, ki pripadajo neortodoksni sekti, imenovani Dianic Wicca; ti verjamejo v obstoj samo boginje. Nekateri wiccani verjamejo, da sta bog in boginja enaka. Nekateri drugi pa verjamejo, da je boginja pomembnejša od boga.
Moralnost
Wiccan Rede
Glavni wikkanski moralni nauk se imenuje Wiccan Rede. Beseda rede v stari nemščini pomeni "nasvet" ali "svet". "Nikomur ne škodujte, delajte, kar hočete" je osnovno vikinško pravilo, ki pomeni: "Delaj, kar hočeš, vendar pri tem nikomur ne škoduj." To najverjetneje temelji na Crowleyjevem "Delaj, kar hočeš, naj bo ves zakon". to pomeni, da morate razmišljati o tem, kako bodo vaša dejanja vplivala na druga bitja in na vas.
Pravilo trikratnega vračila
V vikanizmu (ki se je razvil iz poganskega verovanja) obstaja pravilo, ki se imenuje "pravilo trojnega vračanja", "trojno pravilo" ali "pravilo treh" ali enakovredna imena, ki namesto besede "pravilo" uporabljajo besedo "zakon". Pravilo trojnega vračanja je pravilo ravnanja, ki pravi, da mora oseba trikrat vrniti korist ali škodo, ki jo drugi posamezniki storijo njej, čeprav je vračanje trikratne škode v nasprotju s čarovniškim redom. Pravilo trikratnega vračanja se iniciatom druge stopnje razkrije (čeprav ga običajno že poznajo) med obredom iniciacije druge stopnje, pri katerem iniciator biča iniciata, ta pa iniciatu vrne trikratno število bičanj. Ta obred iniciacije druge stopnje in trikratno pravilo v njem sta bila objavljena v 17. poglavju knjige Geralda Gardnerja Pomoč visoke magije iz leta 1949.
Leta 1986 je čarovnik Raymond Buckland v svoji priljubljeni čarovniški knjigi Buckland's Complete Book of Witchcraft oblikoval novo definicijo pravila trojnega vračanja. Po Bucklandovi opredelitvi pravilo trojnega vračanja ni pravilo ravnanja, temveč zakon karme, ki pravi, da se vsako koristno ali škodljivo dejanje, ki ga oseba stori, vrne trikrat močneje. Bucklandova opredelitev pravila trojnega povračila je postala bolj znana kot prvotna opredelitev pravila trojnega povračila.
Obstaja knjiga, ki jo wiccani uporabljajo, iz katere berejo in z njo izvajajo čarovniško prakso.
Prakse
Oltarji
Številni čarovniki imajo doma posebne prostore, kjer izvajajo obrede, magijo in čaščenje. Ta mesta se imenujejo oltarji. Prvotno je obstajal le en oltar, ki ga je uporabljal coven, ko se je ta zbral. Ko pa je samotarska praksa wiccan postala bolj priljubljena, so wiccani začeli uporabljati osebne oltarje.
Wiccani na svoje oltarje postavljajo svete in posebne predmete, kot so na primer naslednji predmeti:
- Pentakel. Wiccan pentakel je tog disk v velikosti majhnega krožnika, na katerem je pentagram, ki se razteza čez disk. Wiccan pentagram je lahko izdelan iz različnih materialov, kot so les, keramika ali kovina. Pri wiccanskih obredih se pentagram pokaže v štiri svetovne strani (sever, jug, vzhod in zahod), da se pokaže "gospodarjem stražnih stolpov", ki naj bi bili v teh smereh.
- Athame (izgovori se ah-thah-may). To je magični nož, ki se uporablja pri obredih. Tradicionalno ima athame črn ročaj, vendar ga nimajo vsi. Nikoli se ne uporablja za fizično rezanje, temveč za krožni "rez" skozi zrak, s katerim se izriše magični krog. V obredu "pecivo in vino" in simboličnem obredu "veliki obred" se athame uporablja kot simbol moškega penisa.
- Palica. Običajno je lesena, lahko pa je tudi steklena, kovinska ali glinena. Lahko ima tudi okraske, kot so kristali, barva, trakovi ali žica. Po navadi je dolga od komolca do zapestja. Uporablja se za usmerjanje magične energije.
- Čaša. To je čaša, ki se uporablja pri dveh obredih. Ljudje iz njega pijejo med obredom "pecivo in vino". Pri obredu "pecivo in vino" in simboličnem obredu "veliki obred" se kelih uporablja kot simbol ženske vagine.
Nekateri čarovniki na svoje oltarje postavijo še druge predmete, kot so kipi bogov ali boginj, zvonec, sveče, kadilo in/ali metla (staromodna metla, ki je izdelana iz naravnih materialov). Metla se pogosto uporablja za "pometanje" negativne energije ali duhov.
Predmeti, ki so pogosti na samotnih oltarjih, izhajajo iz različnih predmetov, ki se uporabljajo pri skupinskih obredih vikantov. Ti ritualni predmeti vključujejo meč (imenovan tudi "čarobni meč"), nož s črnim ročajem (imenovan athame), posodo z vodo, posodo s soljo, asperger (predmet za škropljenje z vodo), sveče, zvonec, nož z belo ročico (ki se zdaj zaradi zamenjave z drugim predmetom običajno imenuje "bolline"), palica, čaša (imenovana tudi kelih), pentakelj, kadilnica (posoda za kadilo), bič (kratek bič z več vrvicami za bičanje) in vrvice za zavezovanje. Gerald Gardner, ustanovitelj sodobne Wicce, je začel prakso, da je takšne predmete poimenoval z napačnim imenom "orodja" ali "delovna orodja", saj je posnemal prostozidarstvo, ki je uporabljalo prava orodja, kot je na primer lopata.
Wiccan počitnice
Wiccani imajo dve vrsti praznikov, imenovanih sabati in esbati ob polni luni. Med letom je osem praznikov sabatov. Kot pove že ime, se esbati ob polni luni odvijajo ob polni luni, zato jih je na leto dvanajst ali trinajst. Številni postgardnerjanski wiccani za cikel osmih sabatov uporabljajo neodruidski izraz "kolo leta".
Osem sobot je naslednjih:
| Sabbat | Severna polobla | Južna polobla | Zgodovinski izvori | Združenja |
| Predvečer novembra, znan tudi kot noč čarovnic ali Samhain | 31. oktober | 30. april | Kelti (glej tudi Kelti) | Smrt in predniki. |
| Zimski solsticij, znan tudi kot Yule ali Yuletide | 21. ali 22. december | 21. junij | germansko poganstvo | Preporod sonca. |
| Predvečer februarja, znan tudi kot Candlemas ali Imbolc | 31. januar ali 1. ali 2. februar | 31. julij ali 1. ali 2. avgust | Kelti (glej tudi Kelti) | Prvi znaki pomladi. |
| Pomladno enakonočje, znano tudi kot Ostara | 21. ali 22. marec | 21. ali 22. september | germansko poganstvo | Začetek pomladi. |
| Predvečer maja, znan tudi kot Beltaine ali May Day | 30. april ali 1. maj | 31. oktober ali 1. november | Kelti (glej tudi Kelti) | Polni razcvet pomladi. Ljudske pravljice. |
| Poletni solsticij, znan tudi kot Litha | 21. ali 22. junij | 21. december | ||
| avgustovski predvečer, znan tudi kot Lughnasadh ali Lammas | 31. julij ali 1. ali 2. avgust | 31. januar ali 1. februar | Kelti (glej tudi Kelti) | Žetev žita. |
| Jesensko enakonočje, imenovano tudi Mabon ali Modron | 21. ali 22. september | 21. marec | V zgodovini ni poganskega ekvivalenta. | Obiranje sadja. |
Knjiga senc
V čarovništvu Wicca se hrani zasebna knjiga z uroki, obredi, eliksirji in okultnim znanjem, imenovana Knjiga senc. V nekaterih vrstah Wicce, kot je Gardnerjeva Wicca, je vsebina knjige skrivnost za vse, razen za druge člane skupine ali covena. Vendar so bile nekatere različice knjige objavljene. Nekatere dele teh objavljenih različic, kot sta "Wiccan Rede" in "Charge of the Goddess", so uporabljali ne-vikani ali eklektični vikani. Mnogi eklektiki ustvarijo svoje osebne knjige in jih hranijo zase.
Glasba
Glasba Wicca ali Wicca rock je glasba, na katero sta vplivala religija Wicca in njena prepričanja, povezana z naravo in njenim ohranjanjem.
Zgodnja skupina Themis je bila na turneji po Kanadi in ZDA, kjer je prepevala in govorila o Wicci. Skupina Themis spodbuja stvari, ki so vikantske, kot so božanskost narave, Gospod in Gospa (dvojno božanstvo vikante) in etični credo (moralni kodeks), ki je podoben vikantski filozofiji.
Druga kanadska skupina, skupina vokalistov iz kanadskega Vancouvra, Chalice and Blade, prav tako izvaja izvirne skladbe, ki temeljijo na prepričanjih Wicce, in "poje pesmi, ki kažejo (njihovo) spoštovanje do zemlje ter ravnovesja boga in boginje" - Chalice and Blade
Po podatkih fundacije The Religion Newswriters Foundation "se Wicca premika v mainstream" in razbija stereotipe, saj njeno gibanje dozoreva. Po vsej Ameriki Wiccani organizirajo kongregacije in mladinske skupine, usposabljajo duhovnike, se ukvarjajo z dobrodelnostjo, delijo nasvete za vzgojo otrok in se borijo za državljanske pravice.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Wicca?
O: Wicca je neopoganska religija, ki jo je sredi in konec štiridesetih let 20. stoletja ustvaril Britanec Gerald Gardner.
V: Kdo je populariziral Wicco?
O: Gerald Gardner je populariziral Wicco s svojimi knjigami, ki so bile natisnjene v letih 1949, 1954 in 1959, in sicer Pomoč visoke magije, Čarovništvo danes in Pomen čarovništva.
V: Kako je Gardner imenoval privržence Wicce?
O: Gardner je privržence Wicce imenoval "Wica" (ali "Wicca").
V: Kakšen je pomen besede "Wicca"?
O: Beseda "Wicca" v stari angleščini pomeni "čarovnica".
V: Kako so se čarovniki imenovali pred sprejetjem imena "Wicca"?
O: Pred sprejetjem imena "Wicca" so se vikanci včasih imenovali preprosto "obrt".
V: Kako se Wicca imenuje danes?
O: Wicca se uporablja kot krovni izraz za mnoge različne poti, ki so se razvejale iz prvotnih Gardnerjevih praks.
V: V kateri knjigi je Gardner svoje privržence poimenoval "Wicca"?
O: Gardner je svoje privržence imenoval "Wicca" v svoji knjigi iz leta 1959.
Iskati