Prostozidarstvo: kaj je, zgodovina, organizacija in spori

Prostozidarstvo je organizacija ljudi, ki verjamejo v bratstvo in pomoč drugim. Njeni člani so znani kot "prostozidarji" (v celoti: "Ancient Free and Accepted Masons" ali preprosto "masoni"). Prostozidarji si med seboj pomagajo tudi v težavah. Prostozidarstvo je v različnih oblikah prisotno po vsem svetu. Približno 6 milijonov ljudi je prostozidarjev. V različnih državah in kulturah ima prostozidarstvo različen pomen in strukturo, vendar osnovne vrednote pogosto ostajajo enake: bratstvo, moralno izpopolnjevanje, dobrodelnost in filozofsko ali simbolno delo.

Lokalne skupine v različnih državah se imenujejo "lože". Na državni ali nacionalni ravni so "velike lože". Te so med seboj neodvisne. "Redno" prostozidarstvo je namenjeno samo moškim, vendar obstajajo tudi prostozidarske lože (in lože samo za ženske), ki jih "redne" skupine ne priznavajo kot legitimne. Vse te lože verjamejo v "bratsko ljubezen, olajšanje in resnico". Delajo v dobrodelne namene, na primer vodijo šole za osirotele otroke. Obstaja Kraljeva masonska bolnišnica, ki je dom za stare člane in njihove družine. Večina lož ima tudi lastne sklade za pomoč članom v stiski, štipendijske programe in podporo lokalnim humanitarnim projektom.

Beseda kamnosek pomeni gradbeni delavec, ki dela s kamnom. Imenujemo ga tudi "kamnosek". Prostozidarstvo je nastalo iz skupin (cehov) kamnosekov v srednjem veku. Ti so gradili katedrale in druge velike stavbe. Prostozidarji so se imenovali zato, ker so bili svobodni in niso bili hlapci, ki so pripadali bogatemu gospodu, kot so bili v tistih časih številni delavci. Pogosto so menjavali službe in se selili iz enega mesta v drugo. Po tem so se razlikovali od drugih obrtnikov, ki so pogosto delali na enem mestu in imeli cehe v enem mestu. Kamnoseki so skušali ohraniti svoje znanje v tajnosti, tako da so le oni vedeli, kako opravljati svoje delo. Verjetno zato imajo prostozidarji stiski rok in gesla, za katera prisegajo, da bodo ostala skrivnost. Tako so se iz obrtnikovskih cehov razvile sodobne lože, ki ohranjajo simboliko in rituale, vendar so se dejavnosti razširile v filozofsko, socialno in dobrodelno smer.

Okoli leta 1650 so zidarski cehi v svoje cehe začeli sprejemati tudi ljudi, ki niso bili zidarji. Leta 1717 je bila ustanovljena prva velika loža (Velika loža Anglije). Ta je postala vodilni organ prostozidarstva v Angliji. Leta 1813 se je združila s konkurenčno ložo in se zdaj imenuje Združena velika loža Anglije. V 18. in 19. stoletju se je prostozidarstvo hitro razširilo po Evropi, Severni in Južni Ameriki ter delih Azije in Afrike; v mnogih državah je sooblikovalo kulturni in politični življenjski prostor obdobja razsvetljenstva in nacionalnih gibanj.

Organizacija in stopenj

Temeljna enota je loža, kjer potekajo redna zborovanja, rituali in družabne dejavnosti. Velike lože ali veliki orodja (Grand Lodges) nadzorujejo in priznavajo lože znotraj svojih jurisdikcij. Sistem stopinj (gradiacij) je razdeljen na tri osnovne stopnje v večini lož: učenec (Entered Apprentice), tovariš (Fellowcraft) in mojster (Master Mason). Poleg tega obstajajo dopolnilni obredi in redi, ki ponujajo dodatne izobraževalne in simbolne vsebine.

Simbolika, rituali in praksa

Prostozidarstvo uporablja veliko simbolov iz gradbeništva, npr. vodilo in kotnik (krožnica in ravnilo), kladivo, spojne točke ter "apron" (predpasnik). Ritualna poučevanja so pogosto alegorična in skušajo spodbujati moralno izpopolnjevanje, osebno rast in družbeno odgovornost. Lože običajno zahtevajo vero v Višjo bit (Supreme Being) v rednih jurisdikcijah, prepovedano pa je razpravljanje o politiki in religiji znotraj lože, da bi ohranili enotnost članov.

Dobrodelnost in javne dejavnosti

Dobrodelnost je ena glavnih nalog prostozidarstva: finančna pomoč članom, njihovi družinam in širši skupnosti, podpora bolnišnicam, šolam, domovom za ostarele in programom za otroke. Poleg neposredne pomoči lože pogosto zbirajo sredstva za lokalne humanitarne projekte ter podeljujejo štipendije in izvajajo programe za pomoč po nesrečah.

Spori, nasprotovanja in miti

Prostozidarstvo je bilo od nekdaj predmet kritik in teorij zarote. Nasprotovanje je v zgodovini izbruhnilo z različnih strani: politične sile so ga včasih videle kot rivalno ali potencialno nevarno organizacijo; Katoliška cerkev mu nasprotuje iz razlogov, povezanih z zakrivanjem ritualov, prisegami in včasih z domnevnim verskim indifferentizmom, čeprav posamezni katoličani niso nujno izključeni iz prostozidarstva. V preteklosti so mu nasprotovale tudi politične stranke (npr. protimasonska stranka v ZDA 1827–1834). Nacistična Nemčija in države vzhodnega bloka so prostozidarstvo prepovedale ali močno preganjale, ker so ga dojemale kot nevarno za svoj monopol nad civilnim življenjem.

Ob prostozidarstvu kroži mnogo teorij zarote o tajnih vplivih na politiko in gospodarstvo; zgodovinsko gledano je domnevni vpliv pogosto precenjen. Moderno prostozidarstvo v večini držav deluje javno, sodeluje z lokalnimi skupnostmi in je pripravljeno pojasnjevati svoje dejavnosti javnosti.

Sodobno stanje

Danes obstajajo različne oblike prostozidarstva: "redne" (tradicionalne) lože, liberale ali napredne velike lože, ženske lože in mešane lože. Pojav co-masonry in ženskih lož odraža spremembe v družbeni strukturi in pričakovanjih glede enakosti spolov. Priznavanje med velikimi ložami je kompleksno in temelji na tradiciji, pravilih in zgodovinskih odnosih med jurisdikcijami.

Prostozidarstvo še naprej priteguje ljudi, ki iščejo druženje, osebni razvoj in priložnost za dobrodelno delo. Kljub začasnim upadom članstva v nekaterih državah ostaja pomemben del civilne družbe v mnogih delih sveta.

Opomba: Zaradi različnih tradicij in lokalnih razlik je opis prostozidarstva poenostavljen. Posamezne lože in velike lože se lahko bistveno razlikujejo po pravilih, obredih in prioritetah.

Masonska dvorana v AlabamiZoom
Masonska dvorana v Alabami

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je prostozidarstvo?


O: Prostozidarstvo je organizacija ljudi, ki verjamejo v bratstvo in pomoč drugim. Njeni člani so znani kot "prostozidarji" (v celoti: "Ancient Free and Accepted Masons" ali preprosto "masoni"). Delajo v dobrodelne namene, na primer vodijo šole za osirotele otroke in imajo Kraljevo masonsko bolnišnico, ki je dom za stare člane in njihove družine.

V: Kdo je lahko prostozidar?


O: Redno prostozidarstvo je namenjeno samo moškim, vendar obstajajo tudi prostozidarske lože (in lože samo za ženske), ki jih redne skupine ne priznavajo kot legitimne.

V: Kje lahko najdete prostozidarstvo?


O: Prostozidarstvo lahko v različnih oblikah najdete po vsem svetu, pri čemer so lokalne skupine znane kot "lože", organizacije na državni ali nacionalni ravni pa se imenujejo "velike lože".

V: Koliko ljudi je prostozidarjev?


O: Približno 6 milijonov ljudi je prostozidarjev.

V: Kaj pomeni beseda "mason"?


O: Beseda zidar pomeni gradbeni delavec, ki dela s kamnom. Imenujemo ga tudi "kamnosek".
V: Kako se je začelo prostozidarstvo? O: Prostozidarstvo je nastalo iz skupin (cehov) kamnosekov v srednjem veku. Ti možje so gradili katedrale in druge velike stavbe, svoje znanje pa so skrivali, tako da so le oni vedeli, kako opravljati svoje delo. Verjetno zato imajo prostozidarji stiske rok in gesla, za katera prisegajo, da bodo ostala skrivnost. Okoli leta 1650 so zidarski cehi v svoje cehe začeli sprejemati tudi ljudi, ki niso bili zidarji, kar je privedlo do ustanovitve velikih lož, kot je bila Združena velika loža Anglije leta 1717.

V: Ali obstaja kakšno nasprotovanje prostozidarstvu?


Da, prostozidarstvu so nasprotovale politične oblasti, kot so nacistična Nemčija in države vzhodnega bloka, ki so ga prepovedale, nasprotujejo pa mu tudi verske oblasti, kot je Katoliška cerkev, čeprav prostozidarstvo samo ne preprečuje vstopa katoličanov v svoje vrste.

AlegsaOnline.com - 2020 / 2025 - License CC3