Stolnica: definicija, pomen, vrste in zgodovina katedrale

Katedrala je krščanska cerkev, ki je sedež škofa. Ker so katedrale sedež škofa, so osrednja cerkev škofije. Katedrale imajo samo tiste krščanske veroizpovedi, ki imajo škofe. Katedrale so v rimskokatoliški, vzhodni pravoslavni, vzhodni pravoslavni, anglikanski in nekaterih luteranskih cerkvah.

V grški pravoslavni cerkvi se izraza "kathedrikos naos" (dobesedno "katedralno svetišče") in "metropolija" (dobesedno "matično mesto") uporabljata za opis iste stvari. Pogostejši je izraz "metropolija", vendar se uradno uporabljata oba izraza.

Izraz "katedrala" se uporablja različno, na primer nekatere katedrale na Škotskem, ki so nastale pred reformacijo in so zdaj del Škotske cerkve, še vedno uporabljajo izraz "katedrala", čeprav je Cerkev prezbiterijanska in v njej ni škofov. Ker so katedrale pogosto izjemno impozantne stavbe, se izraz pogosto napačno uporablja za katero koli veliko pomembno cerkev. Nekatere škofije pa imajo druge cerkve, ki so večje od katedrale.

Številne katedrale v Evropi, kot so Strasbourg, v Angliji pa York, Lincoln in Southwell, se imenujejo Minster (nemško Münster), iz latinskega monasterium, ker so v njih pred reformacijo služili kanoniki, ki so živeli v skupnosti, ali pa so bile morda opatije. Druga vrsta velikih cerkva v Zahodni Evropi je opatija.

Pomen in vloga katedrale

Katedrala ni le arhitekturna znamenitost, temveč tudi versko, upravno in kulturno središče škofije. V katedrali se nahaja škofova stolica (lat. cathedra), ki simbolizira njegovo pastirsko oblast. Pogoste vloge katedrale:

• glavna cerkvena služba in škofove maše;
• uroki, sinode in škofijske razprave;
• sakralne slovesnosti velikega pomena (krsti, poroke, mašni jubileji, kronanja v zgodovinskih primerih);
• pogostosti zaprte za javnost, kot so pogrebi pomembnih oseb ali državni obredi;
• kulturna in turistična dejavnost: katedrale hranijo umetnost, relikvije in arhive.

Vrste in posebne oblike katedral

Obstaja več izrazov in tipov katedral, ki se razlikujejo po vlogi ali statusu:

• Metropolitanska ali stolna katedrala je sedež metropolita (nadškofa) in pogosto glavno središče več škofij.
• So‑katedrala (co-cathedral) — kadar ima škofija ali nadškofija več kot en sedež, ima ena od cerkva status so‑katedrale.
• Pro-katedrala — začasna katedrala, uporabljena za sedež škofa dokler ni trajne katedrale;
• Primalna ali stolnica primasa — katedrala v mestih s posebno zgodovinsko ali cerkveno pomembnostjo;
• Minster/Monasterium — zgodovinska oznaka za cerkve, povezane z redovi ali kanoniki (kot so bile številne pred reformacijo).

Arhitekturne značilnosti

Katedrale so skozi zgodovino gradili v različnih slogih (romanski, gotski, renesančni, baročni, neogotski in sodobni), a več elementov se pogosto pojavlja:

• daljša ladja (nave) s stranskimi kapelami;
• transept (prečna ladja), ki daje pogosto tloris križa;
• kor in apsida, kjer stoji oltar in je običajno postavljena škofova stolica;
• kriptal za relikvije in grobnice pomembnih oseb;
• zvonik ali stolp z zvonovi;
• kapitularna dvorana (chapter house), v kateri se sestajajo kanoniki;
• bogata kiparska in vitražna okrasitev, ki prenaša biblijske in liturgične zgodbe.

Zgodovina katedral

Katedrale izhajajo iz zgodnjekrščanskih bazilik, ki so od 4. stoletja naprej postajale sedeži škofov. V srednjem veku so katedrale postale simbol moči cerkve in mesta; gradnja velikih stolnic je trajala desetletja ali stoletja in je bila skupinski projekt celega mesta.

V napredku slogov lahko opazimo:

• romanski slog (11.–12. stoletje) z masivnimi zidovi in polkrožnimi loki;
• gotski slog (12.–16. stoletje) z visokimi oboki, oporniki in velikimi vitraži;
• renesansa in barok (15.–18. stoletje) z večjim poudarkom na proporcijah, kupolah in bogati dekoraciji;
• 19. stoletje prineslo obnovitvene gibe in neogotske prenove, 20. stoletje pa včasih sodobne interpretacije tradicionalnih funkcij.

Katedrale v različnih veroizpovedih in posebnosti

Kot je navedeno zgoraj, so katedrale prisotne v različnih tradicijah: rimskokatoliški, vzhodni pravoslavni, vzhodni pravoslavni, anglikanski in nekaterih luteranskih cerkvah. V vsaki tradiciji se liturgija, notranja oprema in pomen katedrale razlikujejo, vendar ostaja skupna funkcija kot sedež škofa ali ekvivalentnega vodje.

Obstajajo tudi izjeme: v nekaterih cerkvah brez škofov (npr. prezbiterijanske) se zgodovinsko ohranijo nazivi katedral (kot na Škotskem), čeprav struktura cerkvene oblasti ne vključuje škofa.

Primeri in vloga v sodobni družbi

Velike evropske katedrale, kot so Strasbourg ali angleški primeri York, Lincoln in Southwell, so še danes verska središča, kulturni spomeniki in turistične atrakcije. Katedrale pogosto hranijo umetniška dela, zapise in relikvije ter so prizorišče koncertov, razstav in izobraževalnih dogodkov.

Zaključek

Katedrala (stolnica) je kompleksen pojav: hkrati verska ustanova, zgodovinski spomenik, upravni sedež in simbol lokalne skupnosti. Razumevanje njene vloge zahteva pozornost k teološkemu pomenu (škofova stolica), k arhitekturnim in umetniškim značilnostim ter k zgodovinskemu razvoju, ki je oblikoval današnje podobe teh stavb.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je katedrala?

V: Katere veroizpovedi imajo katedrale?

V: Ali obstajajo različni načini uporabe besed katedrale?

V: Ali v Zahodni Evropi poleg katedral obstajajo še druge vrste velikih cerkva?

V: V čem se minoritske cerkve razlikujejo od katedral?

V: Kaj pomeni izraz "metropolija", ko gre za grške pravoslavne cerkve?

Išči po črki