Moskva

Moskva (/ˈmɒskoʊ/, v ZDA večinoma /ˈmɒskaʊ/; rusko: Москва, romanizirano: Moskva) je glavno mesto Rusije. V njem živi 11,5 milijona ljudi (od 1. oktobra 2010), zato je največje evropsko mesto. Je tudi sedmo največje mesto na svetu. Moskva je pomembno politično, kulturno, gospodarsko, versko, finančno in prometno središče. Je globalno mesto, pomembno v gospodarski infrastrukturi regije. Moskvo je leta 1147 ustanovil knez Jurij Dolgoruki.

Sredi mesta se nahaja starodavno obzidano mesto, imenovano Kremelj. V Kremlju so pomembne vladne stavbe, muzeji in cerkve. Številne stavbe v Moskvi, kot sta katedrala svetega Bazilija in Spasski stolp, so zelo lepe in znamenite. Obstajajo tudi sodobne stavbe. Številne umetniške galerije imajo velike zbirke.

V Moskvi je veliko znanstvenih in izobraževalnih stavb ter nekaj športnih kompleksov, zgrajenih za poletne olimpijske igre leta 1980. Promet vključuje štiri mednarodna letališča, devet železniških postaj in drugi najbolj obremenjen (za Tokijem) sistem podzemne železnice na svetu, ki je znan po svojih umetniških delih.

Sčasoma je mesto dobilo številne vzdevke, ki se večinoma nanašajo na njegov ugledni položaj v državi: Tretji Rim (Третий Рим), Whitestone (Белокаменная), Prvi prestol (Первопрестольная), Štirideset štirideset (Сорок Сороков), Pristanišče petih morij (Порт пяти морей).

Oseba iz Moskve se v angleščini imenuje Muscovite, v ruščini pa Moskvič.

Geografija

Nahaja se ob reki Moskvi v Moskovski pokrajini v evropskem delu Rusije. Moskva leži na sredini treh delov zemeljske skorje. Nekoč je bila prestolnica Sovjetske zveze (1918-1991), Ruskega cesarstva, ruskega carstva in Moskovske velike kneževine (1480-1703). V njem se nahaja moskovski Kremelj, ki je eden od spomenikov svetovne dediščine in v katerem domuje ruski predsednik. V Moskvi sta tudi ruski parlament (Državna duma in Svet ruske federacije (Svet federacije) ter ruska vlada.

Gospodarstvo

Moskva ima veliko gospodarsko infrastrukturo. V njej živi največ milijarderjev na svetu. Leta 2008 je bila Moskva že tretje leto zapored razglašena za najdražje mesto na svetu za neruske delavce. Leta 2009 pa je Moskva padla na tretje mesto, potem ko sta bila Tokio in Osaka na prvem in drugem mestu.

Zgodovina

Mesto je dobilo ime po reki (starorusko: гра́д Моско́в, kar pomeni "mesto ob reki Moskvi"). Začetek imena ni znan, vendar imajo nekateri ljudje nekaj zamisli. Ena od njih je, da ime morda izhaja iz zelo starega finskega jezika, v katerem pomeni "temen" in "mračen". Prva ruska omemba Moskve je iz leta 1147, ko je Jurij Dolgoruki pozval kneza Novgoroda-Severskega (Severni Novgorod), naj "pride k meni, brat, v Moskvo".

Devet let pozneje, leta 1156, je knez Jurij Dolgoruki ukazal zgraditi leseno obzidje okoli rastočega mesta, ki so ga morali večkrat predelati. Po napadu v letih 1237-1238, ko so Mongoli mesto požgali do tal in pobili tamkajšnje prebivalce, je Moskva ponovno zrasla in leta 1327 postala prestolnica Vladimirsko-Suzdalske kneževine (ozemlje, ki mu vlada knez). Zaradi dobrega položaja na začetku reke Volge je mesto počasi raslo in se povečevalo. Moskva je postala mirna in bogata kneževina, znana kot Moskovska velika kneževina, in vanjo se je preselilo veliko število ljudi iz vse Rusije.

Pod Ivanom I. je mesto zamenjalo Tver kot politično središče Vladimirja-Suzdala in postalo edini pobiralec davkov za mongolsko-tatarske vladarje. S plačevanjem visokih davkov je Ivan sklenil pomemben dogovor s kani. V nasprotju z drugimi kneževinami Moskve ni razdelil med svoje sinove, temveč je bila v celoti prenesena na najstarejšega. Vendar pa Moskva ni marala mongolske vladavine. Leta 1380 je moskovski knez Dmitrij Donski vodil rusko vojsko do pomembne zmage nad Tatari v bitki pri Kulikovu. Le dve leti pozneje je Moskvo napadel khan Tohtamiš. Leta 1480 je Ivan III. dokončno osvobodil Ruse izpod tatarskega nadzora in omogočil, da je Moskva postala središče moči v Rusiji. Pod Ivanom III. je mesto postalo prestolnica cesarstva, ki je sčasoma obsegalo celotno Rusijo in druge države.

Leta 1571 so krimski Tatari vdrli v Moskvo in požgali vse razen Kremlja.

Leta 1609 je švedska vojska pod vodstvom grofa Jacoba de la Gardieja in Everta Horna krenila iz Velikega Novgoroda proti Moskvi, da bi pomagala carju Vasiliju Šujskemu. Leta 1610 so vstopili v Moskvo in ustavili revolucijo proti carju, vendar so jo leta 1611 zgodaj zapustili. Nato so vdrli Poljaki. Med poljsko-muskovitsko vojno (1605-1618) je hetman (poveljnik vojske) Stanisław Żółkiewski vstopil v Moskvo, potem ko je premagal Ruse v bitki pri Klušinu. V 17. stoletju je bilo veliko revolucij, kot so solni upor (1648), bakreni upor (1662) in moskovska vstaja leta 1682.

V kugi v letih 1654-1656 je umrla polovica prebivalcev Moskve. Mesto je prenehalo biti glavno mesto Rusije leta 1712, potem ko je Peter Veliki leta 1703 ob baltski obali zgradil Sankt Peterburg. Kuga leta 1771 je bila zadnja velika kuga v osrednji Rusiji, saj je samo v Moskvi umrlo 100 000 ljudi. Med francosko invazijo na Rusijo leta 1812 so Moskovčani požgali mesto in pobegnili, saj se je Napoleonova vojska 14. septembra bližala mestu. Napoleonova vojska, ki je bila zelo lačna in premražena, je morala oditi, zaradi mrzle ruske zime in nekaterih napadov vojske pa je bila skoraj uničena.

Januarja 1905 je Aleksander Adrianov postal prvi moskovski župan. Po ruski revoluciji leta 1917 je Moskva 12. marca 1918 postala glavno mesto Sovjetske zveze. Med drugo svetovno vojno (v Rusiji poznano kot Velika domovinska vojna) so bili po nemški invaziji na ZSSR v Moskvi nameščeni sovjetska državna obrambna skupina in poveljniki Rdeče armade.

Leta 1941 je bilo med Moskovčani ustanovljenih 16 skupin nacionalnih prostovoljcev (več kot 160.000 ljudi), 25 bataljonov (18.500 ljudi) in štirje inženirski polki. Novembra istega leta so nemško vojsko ustavili na robu mesta in jo nato pregnali v bitki za Moskvo. Številne tovarne so bile premeščene, prav tako velik del vlade, od 20. oktobra pa je bilo mesto razglašeno za oblegano. Prebivalci, ki so ostali, so gradili in uporabljali protitankovsko obrambo, medtem ko so mesto bombardirali iz zraka. Josif Stalin (vodja Rusije) ni zapustil mesta, zato je v mestu ostal tudi generalštab. Tudi med obleganjem se je gradnja moskovske podzemne železnice nadaljevala med vojno in do konca vojne je bilo odprtih nekaj novih linij podzemne železnice.

1. maja 1944 je bila Moskvi podeljena medalja Za obrambo Moskve, leta 1947 pa še ena medalja V spomin na 800-letnico Moskve. Ob 20. obletnici zmage nad nacistično Nemčijo je Moskva 8. maja 1965 postala eno od dvanajstih sovjetskih mest, ki jim je bil podeljen naziv mesta junaka.

Leta 1980 je Moskva gostila poletne olimpijske igre, ki se jih Združene države Amerike in nekatere druge zahodne države niso udeležile zaradi vojne Sovjetske zveze v Afganistanu konec leta 1979. Leta 1991 je bila Moskva prizorišče neuspelega poskusa strmoglavljenja članov vlade, ki so nasprotovali pravilom Mihaila Gorbačova. Ko je istega leta prenehala obstajati ZSSR, je Moskva še naprej ostala glavno mesto Rusije.

Od takrat so se z začetkom tržnega gospodarstva v Moskvi razmahnile trgovine, storitve, arhitektura in življenjski slogi v zahodnem slogu. Leta 1998 je gostila prve svetovne mladinske igre.

Rdeči trg, slika Fedorja Aleksejeva, 1802Zoom
Rdeči trg, slika Fedorja Aleksejeva, 1802

Zemljevid Moskve, 1784Zoom
Zemljevid Moskve, 1784

Francoska invazija na Rusijo leta 1812, požar v Moskvi, slika A.F. Smirnova, 1813Zoom
Francoska invazija na Rusijo leta 1812, požar v Moskvi, slika A.F. Smirnova, 1813

Predvajanje medijev Moskva (Rusko cesarstvo) leta 1908
Predvajanje medijev Moskva (Rusko cesarstvo) leta 1908

Sestrska mesta

Moskva ima veliko sestrskih mest:

Vprašanja in odgovori

V: Koliko prebivalcev ima Moskva?


O: V Moskvi živi približno 13 milijonov ljudi na območju mesta, več kot 17 milijonov ljudi na mestnem območju in več kot 20 milijonov ljudi na metropolitanskem območju.

V: Kolikšna je površina Moskve?


O: Površina mesta je 2 511 kvadratnih kilometrov. Mestno območje Moskve ima površino 5 891 kvadratnih kilometrov (2 275 kvadratnih milj). Površina moskovskega metropolitanskega območja je več kot 26 000 kvadratnih kilometrov (10 000 kvadratnih milj).

V: Kdaj je bila Moskva prvič omenjena?


O:O Moskvi se je prvič pisalo leta 1147.

V: Kateri dogodek je vrnil Moskvo kot politično središče?


O:Po oktobrski revoluciji je bilo glavno mesto prestavljeno nazaj v Moskvo, ki je postala politično središče Ruske SFSR in nato Sovjetske zveze.

V: Ali je Moskva eno najbolj obiskanih evropskih mest?


O:Da, je eno najbolj obiskanih evropskih mest.

V: Koliko milijarderjev živi v Moskvi?


O:V Moskvi živi sedmo največje število milijarderjev med vsemi mesti na svetu.

V: Kakšno vrsto arhitekture lahko najdete v Moskvi?


O:Moskva je znana po ruski arhitekturi, vključno z zgodovinskim Rdečim trgom in stavbami, kot sta katedrala svetega Bazilija in Kremelj.

AlegsaOnline.com - 2020 / 2023 - License CC3