Kairo (arabsko: القاهرة, običajno transliterirano kot Al‑Qāhirah) je mesto v Egiptu. Ime mesta lahko prevedemo kot tisti, ki zmaguje; pogosto ga imenujejo tudi »mati sveta« (Umm al‑Dunyā).

Mesto je glavno in največje mesto v Egiptu. Je politično, gospodarsko in kulturno središče države; upravno tvori samostojno gubernijo in je jedro aglomeracije Veliki Kairo, ki vključuje tudi Gizo in dele province Qalyubia.

V Kairu živi okoli 10.000.000 ljudi, na mestnem območju (Veliki Kairo) pa približno 21–22 milijonov (ocena okoli leta 2024). To pomeni, da je največje mesto arabskega sveta ter eno najhitreje rastočih velemest. V afriškem merilu spada med največja urbana območja.

Mesto leži ob reki Nil, na južnem robu delte, na obeh bregovih ter na otokih Gezira (Zamalek) in Roda. Soseske segajo od zgodovinskega Starega Kaira in Fustata do sodobnih četrti Heliopolis, Nasr City, Maadi in Novi Kairo; čez reko v Gizi stojijo slovite piramide.

Zgodovina

Območje današnjega Kaira je bilo poseljeno že v antiki; ob reki je stala rimsko-bizantinska utrdba Babilon, v bližini katere so Arabci po letu 641 ustanovili mesto Fustat. Leta 969 so Fatimidi severno od Fustata ustanovili novo prestolnico al‑Qāhirah (Kairo) ter zgradili mošejo in univerzo Al‑Azhar (970–972). V 12. stoletju je Saladin postavil Citadelo, v času Mamelukov je Kairo postal eno najpomembnejših mest islamskega sveta. Po osmanski priključitvi (1517) je mesto ohranilo trgovski in verski pomen. V 19. stoletju so se pod Mohamedom Alijem in njegovimi nasledniki začele modernizacije, po britanski okupaciji (1882) in formalni neodvisnosti (1922) pa se je Kairo hitro širil. Po revoluciji leta 1952 je postal prestolnica moderne egiptovske države; Trg Tahrir je bil osrednji prostor političnih dogodkov v 20. in 21. stoletju.

Prostor, podnebje in okolje

Kairo leži na robu puščave in delte Nila, zato ima vroče puščavsko podnebje: poletja so zelo vroča in suha, zime blage in pretežno suhe. Spomladi piha prašen veter khamsin. Hitro širjenje mesta prinaša izzive, kot so prometne gneče, onesnažen zrak in pomanjkanje zelenih površin, oblasti pa razvijajo nova satelitska mesta (Novi Kairo, 6. oktober, Šuruk, Obour) za razbremenitev središča.

Kultura in znamenitosti

  • Islamski Kairo: mreža srednjeveških ulic, mošej in medres; med najpomembnejšimi sta mošeja Al‑Azhar in mošeja sultan Hasan. Zgodovinsko jedro je na Unescovem seznamu.
  • Citadela in mošeja Mohameda Alija: utrdba iz 12. stoletja z osupljivimi razgledi na mesto.
  • Khan el‑Khalili: sloviti bazar z obrtmi, začimbami in zlatom.
  • Koptski Kairo: Viseča cerkev, cerkev Sv. Sergija in sinagoga Ben Ezra pričajo o krščanski in judovski dediščini.
  • Egiptovski muzej na trgu Tahrir z bogatimi faraonskimi zbirkami (del zakladov se postopoma seli v novi Veliki egiptovski muzej v Gizi).
  • Nabrežje Nila (Corniche) in Operna hiša na otoku Gezira sta središči kulturnega življenja.

Gospodarstvo in izobraževanje

Kairo združuje državne institucije, finance, medije, založništvo in filmsko industrijo. Na obrobju so industrijske cone (6. oktober, 10. ramadana), vse več je tudi storitev IKT (npr. poslovni park Smart Village). Turizem in trgovina ostajata ključna vira prihodkov. Med vodilnimi visokošolskimi ustanovami so Univerza v Kairu (v Gizi), Ain Šams in Al‑Azhar; mesto ima številne raziskovalne inštitute, gledališča in muzeje.

Prebivalstvo

Uradni jezik je arabščina, v vsakdanjem življenju prevladuje egiptovski arabski dialekt. Večina prebivalcev je muslimanov (pretežno suniti), pomembna je tudi skupnost Koptske pravoslavne cerkve. Kairo privablja priseljence iz vseh delov Egipta in regije, kar mestu daje raznoliko družbeno in kulinarično podobo. Hitro priseljevanje je povzročilo rast neformalnih naselij in socialne razlike med četrtmi.

Promet

Kairo ima največje prometno vozlišče v državi. Cairo Metro je prvi podzemni sistem v Afriki (od 1987); delujejo tri linije, poteka širitev in gradnja novih. Mesto povezujejo avtobusi, minibusi in taksiji, prometne gneče so pogoste, zato se razvijajo obvoznice in mostovi (Ring Road). Glavna železniška postaja Ramses povezuje Kairo z Aleksandrijo, zgornjim Egiptom in Sueškim prekopom. Pomembno je tudi Mednarodno letališče Kairo, ob Nilskem nabrežju pa plujejo potniške ladje in trajekti.

Uprava in razvoj

Kairska gubernija je razdeljena na številne okraje, ki skrbijo za lokalne storitve. V zadnjih letih država gradi Novi administrativni center vzhodno od mesta, da bi razbremenila središče in izboljšala javne storitve. Med prioritetami so prenova zgodovinskega jedra, upravljanje odpadkov, preskrba z vodo ter ukrepi za čistejši zrak.

Obisk

Najprijetnejši čas za obisk je od jeseni do pomladi. Priporočljiva so lahka oblačila, za obisk verskih objektov pa spoštljiva in pokrita oblačila. Lokalna kuhinja ponuja jedi, kot so koshari, ful medames in taameya. V uporabi je egiptovski funt; elektrika je 220 V. Pri storitvah je običajna manjša napitnina (baksheesh), pri prevozih pa je smiselno ceno dogovoriti vnaprej ali uporabljati aplikacije.