Giza (Egipt): mesto in planota s piramidami, Veliko sfingo in zgodovino
Giza ali Giza (arabsko, الجيزة, transliterirano al-Gīzah; v kairskem narečju egiptovske arabščine se izgovarja eg-Gīza; v angleščini včasih zapisano tudi kot Gizeh, Ghizeh ali Geezeh) je mesto v Egiptu. Leži na zahodnem bregu reke Nil. Od središča Kaira je oddaljeno približno 20 km jugozahodno. Danes je del večjega kairskega velemesta. Je glavno mesto guvernorata Al Džizah in leži blizu severovzhodne meje tega guvernorata na koordinatah . Leži tik ob reki Nil. Leta 1998 je v njem živelo 4 779 000 ljudi.
Giza je znana po tem, da se tam nahaja planota Giza. Na tej planoti se nahajajo nekateri najbolj impresivni starodavni spomeniki na svetu. Tam je kompleks staroegipčanskih kraljevih morišč in svetih zgradb. Med njimi so Velika sfinga, Velika piramida v Gizi ter številne druge velike piramide in templji.
Velika piramida v Gizi je bila nekoč (1884) zagovarjana kot lokacija glavnega poldnevnika, referenčne točke, ki se uporablja za določanje osnovne zemljepisne dolžine.
Geografija in sodobno mesto
Giza je del širše urbano-aglomeracije Velikega Kaira in predstavlja pomembno upravno, prometno in industrijsko središče. Mesto leži na robu rečne nižine Nila in ob vznožju puščavske planote, kar ustvarja izrazit stik med gosto naseljenimi predeli in arheološkimi območji. Podnebje je značilno za notranji del severne Afrike: vroče in suho poleti ter milejše pozimi (klimatska klasifikacija: BWh, vroča puščavska klima).
Planota Giza in glavni spomeniki
Planota Giza je eno najbolj znanih arheoloških območij na svetu. Glavni spomeniki so:
- Velika piramida (Khufu/Keops) – najznamenitejša piramida, zgrajena kot grobnica faraona Khufuja (Cheops). Datira iz okoli 26. stoletja pr. n. št. in je bila dalj časa najvišja človeška zgradba na svetu.
- Piramida faraona Khafre (Chephren) – ob Veliki piramidi in pogosto zmedena z njo; v njenem kompleksu stoji tudi Velika sfinga, povezana s kultom faraona.
- Piramida Menkaure (Mycerinus) – manjša, a del glavnega treh piramid, ob njej so manjše satelitske piramide in tempeljski kompleksi.
- Velika sfinga – monumentalna skulptura z levjim telesom in človeško glavo (morda podoba faraona Khafreja). Sfinga stoji pred kompleksom Khafre in je eden izmed najbolj prepoznavnih simbolov starodavnega Egipta.
- Vdolbinni templji, dolinske stavbe in mastabe – ob piramidah so številne sestavne zgradbe, kot so dolinski templji, vzporedne cesta (causeways), mastabe in pokopališča državne elite.
- Muzej sončne ladje (Solar Boat Museum) – v bližini Velike piramide hranijo rekonstruirano leseno ladjo, namenjeno spremljanju faraona v posmrtni življenju; ladja je bila izkopana in restavrirana kot pomemben arheološki artefakt.
Zgodovina in arheologija
Giza in njena planota sta bila ključna že v času Starega veka Egipta (približno 3. tisočletje pr. n. št.). Gradnja velikih piramid je zahtevala izjemno organizacijo dela, znanje in logistiko; raziskave kažejo na zapletene dobavne verige, gradbene tehnike in družbeno strukturo, ki je omogočila takšne projekte. Arheološka dela v Gizi so intenzivna že od 19. stoletja, sodobne metode (geofizikalne preiskave, radijske analize, 3D skeniranje) pa še naprej razkrivajo nove informacije o gradnji, namenih in spremembah na tem območju.
Giza je danes tudi del UNESCO-ve svetovne dediščine v okviru "Memphis and its Necropolis — the Pyramid Fields from Giza to Dahshur", kar izpostavlja njen pomen in potrebo po varstvu teh spomenikov.
Turizem, varstvo in izzivi
Giza privablja milijone obiskovalcev letno. Turizem je pomemben vir prihodkov, vendar prinaša tudi izzive: obraba spomenikov, onesnaženje, urbanističen pritisk in potrebe po upravljanju množic. Arheologi in konservatorji se ukvarjajo z ohranjanjem kamnitih struktur, preprečevanjem nadaljnje erozije in uravnoteženjem dostopa turistov z zaščito predmetov in prostorov.
Gospodarstvo in življenje
Poleg arheološkega turizma Giza deluje kot sodobno mesto z industrijo, trgovino in upravnimi funkcijami guvernorata Al Džizah. Zaradi bližine Kaira je Giza vključena v širše gospodarske in prometne tokove Velikega Kaira. V zadnjih desetletjih je prišlo do velike rasti prebivalstva in širitve mestnih naselij, kar vpliva na infrastrukturo in stanovanjsko problematiko.
Dostop in obisk
Planota Giza je dostopna iz centra Kaira z avtomobilom, turističnimi prevozi ali organiziranimi izleti. Pri obisku je priporočljivo upoštevati navodila vodnikov in varnostne predpise ob arheoloških lokalitetah; za poglobljeno razumevanje zgodovine je smiselno obiskati muzeje in arheološke razstave v Kairu in na Gizi.
Zaključek
Giza združuje bogato starodavno dediščino in sodobno urbano življenje. Njeni spomeniki, zlasti Velika piramida in Velika sfinga, ostajajo simboli tehnološke spretnosti, verskih prepričanj in umetniškega izraza starega Egipta. Ohranjanje tega izjemnega kulturnega območja je pomembno za prihodnje generacije in za razumevanje človeške zgodovine.
Piramide v Gizi v šestdesetih letih prejšnjega stoletja
Zgodovina
Najbolj znano arheološko najdišče v Gizi, planota Giza, hrani nekaj najbolj osupljivih spomenikov v egipčanski zgodovini. Nekoč je Nil, ki je tekel naravnost v planoto Giza, cvetel, piramide v Gizi pa so bile zgrajene nad staroegipčansko prestolnico Memfis, ki je bila blizu današnjega Kaira.
Na planoti Giza so tudi številni drugi staroegipčanski spomeniki, med drugim grobnica faraona Djeta iz prve dinastije in faraona Ninetjera iz druge dinastije.
Mesto se je sčasoma nekoliko spremenilo. Spremembe infrastrukture v času različnih zasedb Egipta s strani različnih vladarjev, vključno z Britanci v 19. in na začetku 20. stoletja, so se osredotočile na gradnjo cest, ulic in stavb na tem območju. Običajno se napačno razume, da je območje Giza popolno puščavsko območje; vendar je Giza postala cvetoče središče egiptovske kulture in je precej gosto poseljena, s številnimi objekti in stavbami na sedanjem območju. Giza je bila deležna velike pozornosti zlasti zaradi velikega števila staroegipčanskih spomenikov, ki jih najdemo na planoti Giza, in je v preteklih letih osupnila na tisoče obiskovalcev in turistov. Infrastruktura v Gizi je bila deležna velike pozornosti tako britanske vlade pred državnim udarom leta 1952 kot tudi sedanje egiptovske vlade zaradi turističnega pomena mesta.
Deli Giza vključujejo Alharam, ki je bil v preteklosti znan po nočnih klubih, Zamalek, kjer živijo predvsem Egipčani srednjega razreda, in relativno nedavno prenaseljen Almohan.
Mednarodni dostop
Dostop do mesta Giza, ki ima svoj guvernerat, ki meji na guvernerat Kairo, je odvisen od mednarodnega letališča Kairo, saj v Gizi ni uradnega mednarodnega letališča.
Fiktivne reference
Giza je znana tudi po tem, da se je pojavila kot mesto izkopavanj in odkritij v izmišljenem vesolju Zvezdnih vrat. Najdena je bila medplanetarna transportna naprava, ki je osrednja podlaga za film in dve priljubljeni televizijski oddaji.
Partnerska mesta - sestrska mesta
Los Angeles, Združene države Amerike
Bergen, Norveška
Rinkeby, Stockholm, Švedska
Bandar Seri Begawan, Brunej Darussalam
Sorodne strani
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Giza?
O: Giza je mesto v Egiptu na zahodnem bregu reke Nil, približno 20 km jugozahodno od središča Kaira. Je del velikega Kaira in glavno mesto guvernerata Al Džiza.
V: Kje se nahaja Giza?
O: Giza leži blizu severovzhodne meje svojega guvernorata na koordinatah 29°59′00″ s. š., 31°08′00″ v. d., prav na bregu reke Nil.
V: Koliko ljudi živi v Gizi?
O: Leta 1998 je v Gizi živelo 4 779 000 ljudi.
V: Po čem je Giza znana?
O: Giza je znana po tem, da je dom impresivnih starodavnih spomenikov na planoti Giza. Med njimi so Velika sfinga, Velika piramida v Gizi ter druge velike piramide in templji.
V: Kaj so nekoč zagovarjali kot referenčno točko za določanje osnovne zemljepisne dolžine?
O: Velika piramida v Gizi je bila nekoč (1884) zagovarjana kot kraj za določitev osnovne dolžine, znane kot glavni poldnevnik.
