Velika sfinga v Gizi: skrivnosti, zgodovina in današnje ohranjanje

Velika sfinga v Gizi: odkrijte njene skrivnosti, starodavno zgodovino in sodobne ukrepe ohranjanja — restavriranja, zaščite pred erozijo, podzemno vodo in smogom.

Velika sfinga se nahaja v Gizi blizu Kaira v Egiptu. Stoji v depresiji južno od piramide faraona Khafreja (Chephrena) na zahodnem bregu reke Nil. Sfinga je kamnita skulptura bitja s človeško glavo in levjim telesom, izklesana neposredno iz lokalnega apnenca na Gizskem platoju. Gre za enega največjih in najbolj prepoznavnih antičnih kipov: njeno telo je dolgo približno 60 m (200 čevljev) in visoko okoli 20 m (65 čevljev), obraz pa meri približno 4 m (13 čevljev) v širino. Glava nosi tradicionalno faraonsko pokrivalo (nemes), iz telesa pa je bil kasneje dodan tudi del lažne brade.

Zgodovina in izvor

Velika sfinga velja za najstarejši znani monumentalni kip v Egiptu in jo večina egiptologov pripisuje obdobju Starega kraljestva, verjetno času vladavine faraona Khafreja (približno 2558–2532 pr. n. št.). Kljub temu sfinga ni omenjena na nobenem znanem napisu iz tega obdobja, zato o njeni izgradnji in prvotnem namenu ni ohranjenih sodobnih pisnih virov.

V Novem kraljestvu so sfingo imenovali Hor-em-akhet (»Horus ob obzorju«). Faraon Thutmose IV je v 15. stoletju pr. n. št. postavil med sprednja levja tace znano Steli sanj, ki pripoveduje legendo o tem, kako je kot princ spal med tacami sfinge in imel prerokovane sanje — ta stele je eden zgodnejših pisnih virov, ki omenja sfingo.

Slog kiparstva, geološke analize in arheološke razmere na ploščadi podpirajo idejo, da gre za izdelek starejših egiptovskih delavcev. V 19. in 20. stoletju so izvedli več izkopavanj in konzervatorskih posegov; znan je predvsem angleški raziskovalec Giovanni Belzoni, ki je 1817 sfingo delno odkopal iz peska, ter francoski konservator Émile Baraize, ki je med letoma 1925 in 1936 opravil obsežna izkopavanja in restauracijo.

Skrivnosti in razlage

• Faraonova podoba: Veliko raziskovalcev meni, da je obraz sfinge upodobitev Khafreja ali vsaj idealizirana faraonska podoba, kar bi utemeljilo njeno lego ob Khafrejevi piramidi in bližnjih templjih.
• Religiozni pomen: Sfingo so verjetno dojemali kot varuha nekropole — kombinacija kraljeve moči (človeška glava) in moči levjega telesa je simbolična za zaščito templjev in grobnic.
• Astronomske teorije: Nekateri raziskovalci so predlagali, da je sfinga povezana z opazovanjem nebesnih pojavov, na primer z označevanjem vzhoda Sonca ob določenih praznikih ali enakonočjih; te hipoteze pa niso soglasno potrjene.
• Alternativne razlage in datacija: V moderni literaturi obstajajo tudi kontroverzne teze (npr. predlogi, da bi bila sfinga izrazito starejša zaradi erozijskih značilnosti). Te teorije so predmet strokovne razprave, a prevladuje stališče egiptologije, ki datacijo postavlja v staro kraljestvo.

Strukturne značilnosti in poškodbe

Sfingo so oblikovali iz enega samega kosa apnenca, kar pomeni, da so različni deli kipa iz različnih slojev kamnine z različno trdnostjo — to pojasni različno stopnjo erozije na telesu in obrazu. Več poškodb je posledica naravnih vplivov (veter, pesek, sol, spremembe v podtalnici) in tudi človeških posegov. Najbolj opazna manjkajoča podrobnost je nos; okoli nastanka te poškodbe kroži več zgodb (med bolj znanimi je pripisovanje Napoleonu, kar pa je mit). Ena pogosto citirana razlaga pravi, da je nos odstranil verski ikonoklast v 14. stoletju kot dejanje vandalizma — to je ena izmed verjetnih hipotez, čeprav natančen čas in povzročitelj nista dokončno potrjena.

Del lažne brade, ki je bil pritrjen na spodnji del brade sfinge, se je odlomil; fragmenti lažne brade so raztreseni po muzejih — med drugim sta poznana fragment v British Museum in v muzeju v Kairu.

Propadanje, restavracije in današnje varstvo

Kip danes propada zaradi kombinacije naravne erozije, dvigajoče se podtalnice, vlage ter onesnaženega zraka in smoga iz Kaira (propada). V preteklosti so nekateri restavratorski posegi povzročili več škode kot koristi, saj so bili uporabljeni neustrezni materiali (na primer nekateri cementni morti), ki so pospešili razpad občutljive apnenčaste kamnine.

Danes sodobne konzervatorske prakse upoštevajo načela minimalnega in reverzibilnega posega. Obnova in zaščita potekata pod nadzorom Egipčanskega vrhovnega sveta za starine in ob sodelovanju mednarodnih strokovnjakov. Glavna prizadevanja vključujejo:

• uravnavanje in odvajanje podtalnice ter namestitev drenažnih sistemov,
• odstranjevanje škodljivih sodobnih materialov in zamenjava z združljivimi, paroprepustnimi spojinami,
• redno spremljanje stanja kamnine, vključno z meritvami vlage in kemične sestave soli,
• omejevanje neposrednega stika obiskovalcev in usmerjanje ogleda z varovalnimi ploščadmi ter nadzor prometa okoli arheološkega območja,
• izobraževanje javnosti o pomenu ohranjanja in vključevanje mednarodnih konzervatorskih znanstvenikov v načrtovanje posegov.

Gizska nekropola, v kateri stoji sfinga, je del svetovne dediščine UNESCO, kar pomeni dodatno pozornost mednarodne skupnosti pri spremljanju stanja in varovanju lokacije.

Pomen danes

Velika sfinga je eden najbolj znanih simbolov starodavnega Egipta in privablja množice obiskovalcev ter raziskovalcev. Kljub odprtim vprašanjem glede natančnega nastanka in prvotnega pomena ostaja sfinga osrednji del kompleksa Giza in pomemben vir znanja o umetnosti, religiji in arhitekturi starega Egipta. Ohranjanje tega spomenika zahteva dolgotrajne in premišljene ukrepe varstva, ki združujejo arheologijo, geologijo, kemijo materialov in sodobno konservatorstvo.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je Velika sfinga?

V: Kako velika je Velika sfinga?

V: Kdo je zgradil Veliko sfingo?

V: Čemu služi Velika sfinga?

V: Zakaj kip danes propada?

V: Kako ga poskušajo obnoviti?

V: Ali obnova povzroča več škode kot koristi?

Išči po črki