Teheran

Zgodovina

Teheran je bil v 9. stoletju znan kot vas, vendar je bil manj znan kot mesto Rhages (Ray). Teheran danes nadomešča Ray, starodavno prestolnico Irana, ki so jo leta 1220 uničili Mongoli in katere ruševine so vidne 6 km južno od Teherana. Leta 1869/70 n. št. je Teheran pridobil velik ugled in bil ograjen z 8 km dolgim obzidjem z 12 vrati.

V obdobju Safavidov je šah Safi v Teheranu ustanovil vojaško oporišče in v njem dal postaviti dva velika stolpa, ki sta postala znana kot Ghaleh Meydan in Ghaleh Hessa. Karim Khan Zand je v Teheranu živel štiri leta. V začetku 18. stoletja je Karim khan Zand v Teheranu naročil gradnjo palače in vladnega urada. Kasneje je svojo vladno prestolnico preselil v Širaz.

Teheran je postal glavno mesto Irana leta 1795, ko je kralj postal Agha Mohammad Khan. Še vedno je glavno mesto. V času vladavine Agha Mohammada Khana so severno od Emam_zade Zayd zgradili sedež vlade. Agha Mohammad Khan je postal iranski kralj v palači Khalvat Karimkhani v Teheranu. V času vladavine Fath Ali Shaha so bili dodani mošeja Soltani, bazar Abbas_abad in vrt Ilchi (na mestu današnjega ruskega veleposlaništva). Nasser_e_din_Shah je palačo spremenil iz središča Teherana v Sadabad. Spremenil je pogled na Teheran iz mesta v sodobno prestolnico.

Na ruskem veleposlaništvu v Iranu je potekala Teheranska konferenca. Teheranska konferenca (s kodnim imenom Eureka) je bilo srečanje Josipa Stalina, Franklina D. Roosevelta in Winstona Churchilla med 28. novembrom in 1. decembrom 1943. Večji del je potekal na sovjetskem veleposlaništvu v Teheranu v Iranu. To je bila prva konferenca iz druge svetovne vojne med velikimi tremi (Sovjetsko zvezo, Združenimi državami Amerike in Združenim kraljestvom), na kateri je bil prisoten Stalin. Namen teheranske konference je bil načrtovati končno strategijo vojne proti nacistični Nemčiji in njenim zaveznikom. Razprava je potekala predvsem o odprtju druge fronte v Zahodni Evropi.

Med letoma 1980 in 1988 so Teheran napadali z raketami scud in letalskimi napadi. Po islamski revoluciji v Iranu in med vojno med Iranom in Irakom je Teheran zapustilo veliko ljudi. V zadnjih letih je Iran zapustilo veliko strokovnjakov, ki so živeli v Teheranu, da bi si zagotovili svobodo in boljše življenje v drugih državah. Promet, kriminal, droge in pomanjkanje svobode v Teheranu so najpomembnejši razlogi.

Zadnji župani Teherana

1. Mohammadbagher Ghalibaf
2. Mahmud Ahmadinedžad (predsednik Irana)
3. Mohammad Malekmadani
4. Morteza Alviri (član stranke Kargozaran Sazandegi)
5. Gholamhossein Karbaschi (predsednik stranke Kargozaran Sazandegi)
6. Mohmmadnabi Habibi (sedanji predsednik Islamske stranke Motalefeh)

Gospodarstvo

Teheran je središče večine iranske industrije in storitev. Sodobne industrije tega mesta vključujejo proizvodnjo avtomobilov, elektronike, orožja, tekstila, sladkorja, cementa in kemikalij. Teheran je tudi vodilno središče za prodajo preprog in pohištva.

Podnebje

Teheran ima polsuho (stepsko) podnebje (BSh po Köppenovi podnebni klasifikaciji). Poletja so vroča in suha, zime pa hladne z zmernimi padavinami, ki padajo tudi v obliki snega. Pomlad in jesen sta blagi z zmernimi padavinami. Najvišja zabeležena temperatura je bila 54 °C leta 2017, najnižja pa -36,0 °C leta 1972.

Kraji

V tem velikem mestu je mogoče občudovati številne zgodovinske znamenitosti, med katerimi so najbolj znane palače Sadabad, Niavaran, Sahebqaranyyeh in Golestan, mošeja Seyyed Azizollah, veliki bazar v Teheranu in številni muzeji, kot so muzej Reza Abbasi, muzej preprog Irana, muzej Abguineh (steklo in keramika), muzej Azadi itd. V Teheranu je 740 parkov.

Med rekreacijskimi in športnimi središči v okolici Teherana so smučarske postaje Abali, Dizin, Gajereh in Shemshak, vodna smučarska postaja na jezu ter pobočji Darband in Shemiran.