Teheran – glavno mesto Irana: lega, prebivalstvo, četrti in zgodovina

Odkrijte Teheran: zgodovina, prebivalstvo, četrti (Teheran, Shemiranat, Rey, Islamshahr), lega ob gorovju Alborz, kultura in mestna infrastruktura v srcu Irana.

Teheran (perzijsko: تهران)) je glavno mesto Irana in upravno središče province Teheran. Ime Teheran nima povsem jasnega izvora; pogosto ga razlagajo kot pomen "toplo gorsko pobočje". Mesto leži ob vznožju gorovja Alborz, kar močno vpliva na njegovo lego, podnebje in razvoj.

Lega in podnebje

Teheran leži v severnem Iranu, blizu južnega roba gorovja Alborz. Povprečna nadmorska višina mestnega središča je okoli 1.200 metrov, zato so poletja topla do vroča, zime pa lahko precej hladne z občasnim snegom, zlasti v severnih predelih. Zaradi kombinacije gore in širokih urbanih površin je značilna velika dnevna temperaturna nihanja in pogosto tudi topografsko pogojena onesnaženost zraka pozimi.

Prebivalstvo in mesto

Teheran je največje mesto v Iranu in eno največjih mest na Bližnjem vzhodu ter v zahodni Aziji. V mestu živi približno 8–9 milijonov prebivalcev, če pa upoštevamo širše metropolitansko območje, je prebivalstvo pogosto ocenjeno na okoli 15 milijonov. Prebivalstvo je etnično in versko raznoliko: prevladujejo Perzijci, prisotni so tudi Azerbajdžanci, Kurdi, Mazandaranci ter manjše skupnosti Armencev, Judov, Asircev in drugih etničnih skupin.

Uprava in četrti

Upravna razdelitev metropolitanskega območja je zapletena. V ožjem smislu mesto Teheran upravlja mestna občina, ki je sestavljena iz več občinskih četrti (municipal districts). V širšem smislu se v okolici omenja tudi več okrožij in mest, kot so:

• Teheran (središče mestnega jedra)
• Shemiranat (severno, gorsko in pogosto bolj premožno območje)
• Rey (južno območje z dolgo zgodovino, zdaj del večje urbane aglomeracije)
• Islamshahr (zahodno/južno predmestje, rast zaradi urbanizacije)

Ti štirje delovi imajo različne vloge v regionalnem razvoju; mestna uprava pa pokriva še številna druga naselja in občine v provinci.

Promet in infrastruktura

Teheran ima razvejeno omrežje avtocest, več glavnih prometnic, obsežen sistem mestnih avtobusov ter hitro rastoč sistem metroja, ki povezuje centrale dele mesta z oddaljenimi predeli. Mestni avtobusni promet, taksiji in osebni avtomobili so glavna sredstva vsakodnevnega gibanja. Druga pomembna energetsko-prometna vozlišča vključujejo letališča (npr. Mehrabad in mednarodno letališče Imam Khomeini) ter železniške povezave znotraj države.

Zgodovina (na kratko)

Območje Teherana ima dolgo zgodovino naseljenosti, vendar je mesto kot sodobna prestolnica dobilo pomen šele v pozni 18. stoletju, ko je dinastija Qajar izbrala Teheran za sedež oblasti. Pozneje so naslednje režime, zlasti dinastija Pahlavi v 20. stoletju, pospešile modernizacijo mesta z gradnjo novih cest, institucij in upravnih stavb. Leta 1979 je iranska islamska revolucija prinesla velike družbene in politične spremembe, ki so vplivale tudi na urbani razvoj Teherana. V zadnjih desetletjih je mesto doživelo hitro rast prebivalstva in industrije, kar je povzročilo obsežno urbanizacijo.

Kultura, izobraževanje in znamenitosti

Teheran je kulturno središče Irana z mnogimi muzeji, gledališči, univerzami in umetniškimi galerijami. Nekatere pomembne znamenitosti so:

• Golestan Palace (staro cesarsko dvorišče)
• Azadi Tower (simbol sodobnega Teherana)
• Milad Tower (telekomunikacijski stolp z razgledom)
• Velika bazar Teheran (trgovske tradicije in zgodovina)
• Nacionalni muzej Irana in druge kulturne ustanove

Mesto ima tudi številne univerze in raziskovalne inštitute, kar prispeva k visoki koncentraciji intelektualne in strokovne populacije.

Izzivi in prihodnost

Teheran se sooča z več resnimi izzivi: močno onesnaženje zraka (zlasti pozimi), prometne zastoje, pomanjkanje zelene infrastrukture, upravljanje vodnih virov ter potresna ogroženost zaradi bližine aktivnih prelomov. Hkrati pa javni projekti, širitev metroja, urbanistične prenove in pobude za zmanjšanje onesnaževanja kažejo prizadevanja za bolj vzdržno urbano prihodnost.

Teheran ostaja politično, gospodarsko in kulturno središče Irana, mesto z bogato zgodovino in velikimi izzivi sodobne urbanizacije.

Zgodovina

Teheran je bil v 9. stoletju znan kot vas, vendar je bil manj znan kot mesto Rhages (Ray). Teheran danes nadomešča Ray, starodavno prestolnico Irana, ki so jo leta 1220 uničili Mongoli in katere ruševine so vidne 6 km južno od Teherana. Leta 1869/70 n. št. je Teheran pridobil velik ugled in bil ograjen z 8 km dolgim obzidjem z 12 vrati.

V obdobju Safavidov je šah Safi v Teheranu ustanovil vojaško oporišče in v njem dal postaviti dva velika stolpa, ki sta postala znana kot Ghaleh Meydan in Ghaleh Hessa. Karim Khan Zand je v Teheranu živel štiri leta. V začetku 18. stoletja je Karim khan Zand v Teheranu naročil gradnjo palače in vladnega urada. Kasneje je svojo vladno prestolnico preselil v Širaz.

Teheran je postal glavno mesto Irana leta 1795, ko je kralj postal Agha Mohammad Khan. Še vedno je glavno mesto. V času vladavine Agha Mohammada Khana so severno od Emam_zade Zayd zgradili sedež vlade. Agha Mohammad Khan je postal iranski kralj v palači Khalvat Karimkhani v Teheranu. V času vladavine Fath Ali Shaha so bili dodani mošeja Soltani, bazar Abbas_abad in vrt Ilchi (na mestu današnjega ruskega veleposlaništva). Nasser_e_din_Shah je palačo spremenil iz središča Teherana v Sadabad. Spremenil je pogled na Teheran iz mesta v sodobno prestolnico.

Na ruskem veleposlaništvu v Iranu je potekala Teheranska konferenca. Teheranska konferenca (s kodnim imenom Eureka) je bilo srečanje Josipa Stalina, Franklina D. Roosevelta in Winstona Churchilla med 28. novembrom in 1. decembrom 1943. Večji del je potekal na sovjetskem veleposlaništvu v Teheranu v Iranu. To je bila prva konferenca iz druge svetovne vojne med velikimi tremi (Sovjetsko zvezo, Združenimi državami Amerike in Združenim kraljestvom), na kateri je bil prisoten Stalin. Namen teheranske konference je bil načrtovati končno strategijo vojne proti nacistični Nemčiji in njenim zaveznikom. Razprava je potekala predvsem o odprtju druge fronte v Zahodni Evropi.

Med letoma 1980 in 1988 so Teheran napadali z raketami scud in letalskimi napadi. Po islamski revoluciji v Iranu in med vojno med Iranom in Irakom je Teheran zapustilo veliko ljudi. V zadnjih letih je Iran zapustilo veliko strokovnjakov, ki so živeli v Teheranu, da bi si zagotovili svobodo in boljše življenje v drugih državah. Promet, kriminal, droge in pomanjkanje svobode v Teheranu so najpomembnejši razlogi.

Zadnji župani Teherana

1. Mohammadbagher Ghalibaf
2. Mahmud Ahmadinedžad (predsednik Irana)
3. Mohammad Malekmadani
4. Morteza Alviri (član stranke Kargozaran Sazandegi)
5. Gholamhossein Karbaschi (predsednik stranke Kargozaran Sazandegi)
6. Mohmmadnabi Habibi (sedanji predsednik Islamske stranke Motalefeh)

Gospodarstvo

Teheran je središče večine iranske industrije in storitev. Sodobne industrije tega mesta vključujejo proizvodnjo avtomobilov, elektronike, orožja, tekstila, sladkorja, cementa in kemikalij. Teheran je tudi vodilno središče za prodajo preprog in pohištva.

Rast prebivalstva Teherana

Kraji

V tem velikem mestu je mogoče občudovati številne zgodovinske znamenitosti, med katerimi so najbolj znane palače Sadabad, Niavaran, Sahebqaranyyeh in Golestan, mošeja Seyyed Azizollah, veliki bazar v Teheranu in številni muzeji, kot so muzej Reza Abbasi, muzej preprog Irana, muzej Abguineh (steklo in keramika), muzej Azadi itd. V Teheranu je 740 parkov.

Med rekreacijskimi in športnimi središči v okolici Teherana so smučarske postaje Abali, Dizin, Gajereh in Shemshak, vodna smučarska postaja na jezu ter pobočji Darband in Shemiran.

Zelena palača v Sadabadu

Išči po črki