Zavezniške sile v drugi svetovni vojni: države, vloga in ključni dogodki
Zgodba zavezniških sil v drugi svetovni vojni: države, vloga in ključni dogodki — kako Združeno kraljestvo, ZDA in Sovjetska zveza vodile boj proti silam osi do zmage.
Zavezniške sile (ali zaveznice druge svetovne vojne) so bile skupina držav, ki so se v drugi svetovni vojni borile proti državam osi. Uspešno so premagale države osi, vojna pa se je uradno končala leta 1945. Skupino držav je ameriški predsednik Franklin Roosevelt pozneje poimenoval Združeni narodi. Glavne velesile, včasih imenovane "veliki trije", so bile Združeno kraljestvo, Združene države Amerike in Sovjetska zveza. Zavezniške sile so bile različne po velikosti, vojaški moči in vlogi — od velikih industrijskih držav do manjših držav, vključenih zaradi geopolitičnih, kolonialnih ali simbolnih razlogov.
Ti narodi so bili:
- Indija
- Poljska
- Avstralija
- Francija
- Nova Zelandija
- Združeno kraljestvo
- Južna Afrika
- Kanada
- Norveška
- Belgija
- Luksemburg
- Nizozemska
- Grčija
- Sovjetska zveza
- Panama
- Kostarika
- Dominikanska republika
- Salvador
- Haiti
- Honduras
- Nikaragva
- Združene države Amerike
- Kitajska
- Gvatemala
- Kuba
- Filipini
- Mehika
- Brazilija
- Etiopija
- Irak
- Bolivija
- Kolumbija
- Iran
- Jugoslavija
- Liberija
- Romunija
- Bolgarija
- Finska
- San Marino
- Albanija
- Ekvador
- Paragvaj
- Urugvaj
- Venezuela
- Turčija
- Egipt
- Libanon
- Sirija
- Savdska Arabija
- Argentina
- Čile
Vloga in prispevek zaveznikov
Zavezniške sile so na različnih frontah in v različnih vlogah prispevale k zmagovitni kampanji proti silam osi. Glavne oblike prispevka so bile:
- Velike kopenske operacije na vzhodni in zahodni fronti (izteklo se je v obsežne bitke, kot so Stalingrad, Kursk in D-Day).
- Pomorsko in letalsko nadzorovanje trgovskih poti ter pomorske bitke (npr. bitka za Atlantski ocean, bitke v Pacifiku).
- Gospodarska podpora in dobava vojaške opreme, pri čemer so ZDA preko programa Lend-Lease močno pomagale Sovjetski zvezi in Združenemu kraljestvu.
- Delegiranje in upor kolonialnih vojaških enot iz držav, kot so Indija, Avstralija, Kanada in druge kolonije, ki so poslale vojake in podporne enote.
- Pogodbene in politične akcije: obveze, zavezništva, izmenjava obveščevalnih podatkov in skupno poveljevanje v poznejših fazah vojne.
Ključni dogodki in prelomnice
Med najpomembnejšimi dogodki, ki so odločilno vplivali na pot vojne, so:
- Bitka za Britanijo (1940) — uspešen odpor zračnih sil Združenega kraljestva proti nemškim napadom.
- Operacija Barbarossa (1941) in obsežne boje na vzhodni fronti — tu je odločilno vlogo odigrala Sovjetska zveza, z zmagami, kot je Stalingrad (1942–1943).
- Vstop ZDA v vojno po napadu na Pearl Harbor (december 1941) in kasnejše ofenzive v Pacifiku (npr. bitke Midway, Guadalcanal, otok po otoku pristop – "island hopping").
- Severnoafriška kampanja in bitka pri El Alameinu (1942) ter zatem invazija Italije (1943), po kateri Italija je zamenjala stran.
- Izvedba vseevropske invazije (Operacija Overlord, D-Day) 6. junija 1944 in sprožitev osvoboditev zahodne Evrope.
- Konferenčni dogovori med voditelji zavezniških sil (npr. Teheran 1943, Jalta in Potsdam 1945), ki so oblikovali vojaške in povojne rešitve.
- Kapitulacije sil osi v Nemčiji (maj 1945) in Japonski (avgust–september 1945) po atomski bombi nad Hirošimo in Nagasakijem ter sovjetski vojni proti Japonski v avgustu 1945.
Države, ki so zamenjale stran ali imele spremenljiv status
Nekatere države so v različnem času spremenile svoj položaj ali imele prehodno vlogo. Nekatere so napovedale vojno, a so bile njihova dejanja omejena ali simbolna. Romunija, Bolgarija in Finska so bile na začetku med državami osi ali sodelujočimi z Nemčijo, vendar so se v letih 1944–1945 obrnile proti Nemčiji ali podpisale premirja. Tudi Italija je zamenjala stran leta 1943 po padcu Mussolinijevega režima in podpisu premirja z zavezniki.
Posledice in zapuščina
Zavezniška zmaga je vodila do velike geopolitične preureditve sveta: poraz totalitarnih režimov v Nemčiji, Italiji in Japonski, prekompozicija meja v Evropi in Aziji ter začetek hladne vojne med nekdanjima zaveznikoma – ZDA in Sovjetsko zvezo. Nastanek Združenih narodov. je bil eden glavnih poskusov zagotovitve trajnega mednarodnega reda in preprečitve prihodnjih globalnih konfliktov. Poleg političnih sprememb so bile posledice tudi v obliki preiskav vojnih zločinov (npr. norimberški procesi), obsežnih materialnih uničenj in velikih civilnih žrtev, kar je oblikovalo povojno politiko in družbene procese po vsem svetu.
Spomin na prispevek in žrtve zavezniških sil je ključnega pomena za razumevanje sodobne zgodovine; njihovo sodelovanje, pa tudi nasprotujoče si interese znotraj koalicije, sta močno vplivala na oblikovanje povojnega reda in meja držav.

Zemljevid držav, ki so se borile v drugi svetovni vojni. Zavezniške države so označene z zeleno (tiste s svetlo zeleno so vstopile po napadu na Pearl Harbor), države osi z modro, nevtralne države pa s sivo.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo so bile zavezniške sile v drugi svetovni vojni?
O: Zavezniške sile (ali zavezniki v drugi svetovni vojni) so bile skupina držav, ki so se v drugi svetovni vojni borile proti državam osi. Vključevale so Združeno kraljestvo, Združene države Amerike in Sovjetsko zvezo ter Francijo, Kitajsko, Poljsko, Avstralijo, Nepal, Južnoafriško republiko, Kanado, Finsko Dansko Norveško Belgijo Nizozemsko Luksemburg Egipt Grčijo Jugoslavijo Madžarsko Irak Tuvo Iran Panamo Kubo Kostariko Dominikansko republiko Salvador Gvatemalo Haiti Honduras Nikaragvo Mongolijo Bolgarijo Češkoslovaško Albanijo Albanijo Peru Mehiko Brazilijo Etiopijo Čile Bolivijo Italijo Kolumbijo Liberijo Ekvador Argentino Paragvaj Venezuelo Urugvaj Turčijo Savdsko Arabijo.
V: Kakšen je bil izid druge svetovne vojne za zavezniške sile?
O: Zavezniškim silam je uspelo premagati države osi in leta 1945 končati drugo svetovno vojno.
V: Kako je predsednik Franklin Roosevelt poimenoval to skupino narodov?
O: Predsednik Franklin Roosevelt je to skupino narodov poimenoval "Združeni narodi".
V: Katere države so med drugo svetovno vojno zamenjale strani?
O: Romunija, Bolgarija in Finska so se med letoma 1944 in 1945 borile med silami osi, pred tem pa so bile tudi Italija.
V: Katere druge države so napovedale vojno, vendar se niso borile?
O: Nekatere druge države so napovedale vojno, vendar se niso borile, med njimi Panama Kuba Kostarika Dominikanska republika Salvador Gvatemala Haiti Honduras Nikaragva Mongolija Bolgarija Češkoslovaška Albanija Peru Mehika Brazilija Etiopija Čile Bolivija Italija Kolumbija Liberija Ekvador Argentina Paragvaj Venezuela Urugvaj Turčija Savdska Arabija.
V: Koga včasih imenujejo "veliki trije"?
O: Glavne velike sile se včasih imenujejo "veliki trije" in vključujejo Združeno kraljestvo, Združene države Amerike in Sovjetsko zvezo.
Iskati