Albanija — vodnik: geografija, prebivalstvo, mesta in kultura
Odkrijte Albanijo: vodnik o geografiji, prebivalstvu, mestih in kulturi — od Tirane do obalnih biserov, jezika, verske raznolikosti in lokalnih običajev.
Albanija (/ælˈbeɪniə/ ( poslušaj) al-BAY-nee-ə; albansko: Shqipëria), uradno imenovana Republika Albanija, je neodvisna republika v jugovzhodni Evropi s površino 28.748 kvadratnih kilometrov (11.100 kvadratnih milj). Glavno mesto je Tirana, druga pomembna mesta pa so Durrës, Elbasan in Vlora. V Albaniji živi več kot 3 milijone ljudi. Večina Albancev je 55 % muslimanov, 23 % vzhodnih pravoslavcev in 15 % rimskih katoličanov.
Albanija je poleg Srbije, Črne gore, Grčije, Severne Makedonije in Kosova. Na zahodu ima obalo Jadranskega morja, na jugozahodu pa obalo Jonskega morja. Uradni jezik je albanščina. Državna himna je Hymni i Flamurit.
Geografija
Albanija leži na Balkanskem polotoku in ima raznoliko pokrajino, ki sega od obale do visokih gorovij. Na severu in severozahodu se dvigujejo Albanske Alpe (znane tudi kot Prokletije), na vzhodu pa se nahajajo gorovja, kot je masiv Korab, najvišji vrh države. Obala obsega peščene plaže in skalnate zalive ter pomembne pristaniške mestne oblike. Glavne reke so Drin, Vjosë in Seman, v državi pa so tudi večja jezera, kot sta Škoder (Skadar) in Ohrid (na meji s Severno Makedonijo).
Podnebje in narava
Podnebje je obalno sredozemsko, s toplimi poletji in blagimi, deževnimi zimami, v notranjosti in v gorah pa bolj kontinentalno z mrzlimi zimami. Albanija je znana po biotski raznovrstnosti: ima mediteranske gozdove, alpske travnike in edinstvene mokrišča. V državi je več zavarovanih območij in nacionalnih parkov, med bolj znanimi so Nacionalni park Butrint, Llogara in Kukës. Arheološke najdbe in ohranjena mesta pričajo o bogati naravni in kulturni dediščini.
Prebivalstvo in jezik
Večina prebivalcev so Albanci, prisotne pa so tudi manjšine, kot so Goranijci, Romi in druge skupnosti. Uradni jezik je albanščina, ki jo sestavljata dve glavni narečni skupini: Geg na severu in Tosk na jugu. Poleg albanščine govorijo nekatere manjšine svoje jezike, medtem ko mlajše generacije pogosto govorijo tudi angleško ali italijansko.
Mesta in promet
Tirana je politično, kulturno in gospodarsko središče ter hitro rastoče mesto z modernimi in tradicionalnimi predeli. Durrës je glavno pristanišče in pomembno turistično središče z dolgimi peščenimi plažami. Elbasan in Vlora sta zgodovinsko in gospodarsko pomembni mesti. Prometna infrastruktura se izboljšuje: glavne ceste povezujejo večja mesta, v zadnjih letih pa se razvija železniški in letalski promet za turizem in trgovino.
Kultura in dediščina
Albanija ima bogato kulturno zapuščino, ki vključuje starodavne ilirske, grške in rimske ostanke, bizantinsko dediščino ter osmanske vplive. Mesta, kot sta Berat in Gjirokastër, sta uvrščeni na UNESCO-v seznam svetovne dediščine zaradi svoje arhitekture in zgodovinske vrednosti. Glasba, ples in ljudska oblačila igrajo pomembno vlogo v življenju skupnosti; prav tako so pomembne verske tradicije, ki prispevajo k kulturni raznolikosti.
Gospodarstvo in turizem
Gospodarstvo temelji na kombinaciji kmetijstva, storitev, energetike in naraščajočem turizmu. Kmetijstvo proizvaja oljčno olje, agrume, zelenjavo in žitarice. Turizem narašča zaradi neokrnjene obale, zgodovinskih krajev in naravnih parkov. Investicije v infrastrukturne projekte in izboljšanje poslovnega okolja prispevajo k rasti, vendar država še vedno rešuje izzive, kot so modernizacija industrije in zmanjševanje odvisnosti od pošiljk izseljencev.
Turistični poudarki
- Obalne destinacije in plaže ob Jadranskem in Jonskem morju.
- UNESCO mesta Berat in Gjirokastër, starodavna Butrint.
- Alpske pohodniške poti in jezera na severu ter rečne doline na jugu.
- Kulinarika z mediteranskimi in balkanskimi vplivi.
Albanija je država z bogato zgodovino in hitro spreminjajočo se sedanjostjo. Za obiskovalce in raziskovalce ponuja mešanico naravnih lepot, kulturne dediščine in gostoljubnosti, ki jo je vredno odkriti.
Zgodovina
Albanija je bila v času rimskega cesarstva južni del Ilirije. V srednjem veku so Albancem vladale številne tuje države, med drugim Bizantinsko in Beneško cesarstvo, v 16. stoletju pa je odpor proti Osmanskemu cesarstvu vodil albanski narodni junak Skanderberg, vendar je bilo njegovo pravo ime Gjorgj Kastrioti. Po štirih stoletjih turške nadvlade je v 20. stoletju končno nastala neodvisna Albanija. Leta 1939 je Albanijo osvojila fašistična Italija in je bila do leta 1943 del Kraljevine Italije. Po drugi svetovni vojni je Albanija ponovno postala neodvisna, vendar pod komunistično oblastjo. Vladal ji je Enver Hodža, ki je umrl leta 1985. Ko se je leta 1992 Albanija vrnila k demokraciji, jo je prevzel Ramiz Alia, ki je pozneje postal tudi predsednik in ima zdaj prijateljske odnose z Evropsko unijo, v katero je vložila prošnjo za članstvo.
Oddelki
Albanija je razdeljena na 12 okrožij. Te županije vključujejo 36 okrožij in 373 občin.
| Okrožje | Kapital | Okrožja | Občine | Mesta | Vasi | |
| 1 | Berat | Berat | Berat | 1028 |
| 12218105 |
| 2 | Dibër | Peshkopi | Bulqizë | 71410 |
| 6314176 |
| 3 | Durrës | Durrës | Durrës |
|
| 6244 |
| 4 | Elbasan | Elbasan | Elbasan | 20995 |
| 177957549 |
| 5 | Fier | Fier | Fier | 14148 |
| 11712140 |
| 6 | Gjirokastër | Gjirokastër | Gjirokastër | 1178 |
| 969877 |
| 7 | Korçë | Korçë | Devoll |
|
| 447615372 |
| 8 | Kukës | Kukës | Ima spletno stran | 3 |
| 308968 |
| 9 | Lezhë | Lezhë | Kurbin |
|
| 266280 |
| 10 | Shkodër | Shkodër | Malësi e Madhe |
|
| 5675141 |
| 11 | Tirana | Tirana | Kavajë | 816 |
| 66167 |
| 12 | Vlorë | Vlorë | Delvinë |
|
| 386299 |
Mesta
To je seznam največjih mest v Albaniji.
| Rang | Mesto | Popis prebivalstva 2001 | Popis prebivalstva 2011 |
| 1 | Tirana | 352,581 | 421,286 |
| 2 | Durrës | 113,465 | 115,550 |
| 3 | Vlorë | 85,180 | 79,948 |
| 4 | Elbasan | 95,554 | 79,810 |
| 5 | Shkodër | 85,798 | 74,876 |
| 6 | Fier | 56,297 | 57,198 |
| 7 | Korçë | 58,911 | 51,683 |
| 8 | Berat | 45,572 | 36,467 |
| 9 | Lushnjë | 38,336 | 31,424 |
| 10 | Kavajë | 28,149 | 20,312 |
Durrës
Tirana
Oborožene sile
Albanske oborožene sile so bile prvič ustanovljene po osamosvojitvi leta 1912. Albanija je zmanjšala število aktivnih vojakov s 65.000 leta 1988 na 14.500 leta 2009. Vojsko zdaj sestavlja predvsem majhna flota letal in morskih plovil.
Geografija
Albanija ima skupno površino 28.748 kvadratnih kilometrov. Albanska obala je dolga 476 km. Poteka ob Jadranskem in Jonskem morju. Na obali so mile in vlažne zime ter topla, sončna in precej suha poletja.
70 % ozemlja je goratega. Najvišja gora je Korab.
Albanija meji na Grčijo, Republiko Severno Makedonijo, Črno goro in Kosovo. Albanijo od skrajnega jugovzhoda Italije loči kratek pas morja.
Flora in favna
Čeprav je Albanija majhna država, je v njej veliko različnih rastlin in živali. Skupno število rastlinskih vrst je več kot 3250. Obstaja več kot 350 vrst ptic, 330 sladkovodnih in morskih rib ter 80 vrst sesalcev. Zlati orel je nacionalni simbol Albanije.
Ris še vedno živi v Albaniji.
Sorodne strani
- Albanija na olimpijskih igrah
- Albanska nogometna reprezentanca
- Seznam albanskih rek
Vprašanja in odgovori
V: Kakšno je uradno ime Albanije?
O: Uradno ime Albanije je Republika Albanija.
V: Katero je glavno mesto Albanije?
O: Glavno mesto Albanije je Tirana.
V: Katera so druga pomembna mesta v Albaniji?
O: Druga pomembna mesta v Albaniji so Durrës, Elbasan in Vlora.
V: Koliko ljudi živi v Albaniji?
O: V Albaniji živi več kot 3 milijone ljudi.
V: Katere religije prakticirajo Albanci?
O: Večina Albancev prakticira islam (55 %), vzhodno pravoslavje (23 %) in rimsko katolištvo (15 %).
V: Katere države mejijo z Albanijo?
O: Z Albanijo mejijo Črna gora, Kosovo, Severna Makedonija in Grčija.
V: Katera morja mejijo na Albanijo?
O: Albanija meji na Jadransko morje na zahodu in Jonsko morje na jugozahodu.
Iskati