Republika Kosovo: zgodovina, mednarodno priznanje in politični položaj

Kosovo ali uradno Republika Kosovo (albansko: Kosova, srbsko: Косово) je delno priznana republika na Balkanu. Kot neodvisno državo jo priznava 97 od 193 (50 %) držav Združenih narodov. Vendar pa nekateri še vedno obravnavajo regijo kot del Srbije. Predstavniki večine albanskih političnih strani so 17. februarja 2008 razglasili neodvisnost od Srbije.

Zgodovina

Območje, ki danes nosi ime Kosovo, je bilo v davnih časih del dardanijske kulture. Pozneje so ga vključili v Rimsko cesarstvo, nato pa je po razpadu zahodnorimskega dela prešlo pod vpliv Bizantinskega cesarstva. V srednjem veku so ga večkrat napadali in obvladovali sosednja bolgarska in srbska državna tvorjenja; po znameniti bitki na Kosovu (1389) je regija postopoma prišla pod nadzor Osmanskega cesarstva, kjer je ostala več stoletij.

V začetku 20. stoletja, ko so se na Balkanu spreminjale meje, je Kosovo po izstopu Turčije z Balkana prešlo v strukture novonastalih držav in je po balkanskih vojnah ter prvi svetovni vojni pripadlo Kraljevini Srbiji (kratek čas v obdobju prve svetovne vojne je del ozemlja nadzorovala Avstro-Ogrska). Med drugo svetovno vojno, po napadu sil Osi, so območje zasedle sile, marionetne oblasti pa so v delu ozemlja priključile k zasedeni Albaniji pod italijanskim vplivom. Po drugi svetovni vojni je Kosovo postalo del Socialistične federativne republike Jugoslavije.

V poznih 1990-ih so se napetosti povečale v konflikt, ki je kulminiral z oboroženim spopadom in nato z NATOVIM bombardiranjem Jugoslavije leta 1999. Po koncu spopadov je Kosovo preselilo pod upravljanje Združenih narodov (UNMIK) in pod varnostno prisotnost mednarodnih sil. Od takrat so potekala pogajanja o končnem statusu, ki so se končala z razglasitvijo neodvisnosti leta 2008.

Neodvisnost, mednarodno priznanje in politični položaj

Skupščina Kosova je februarja 2008 razglasila neodvisnost. Srbija to izpodbija in uradno ne priznava samostojnosti Kosova; Srbija še vedno obravnava ozemlje kot Avtonomno pokrajino Kosovo in Metohija. Mednarodno priznanje je raznoliko: nekatere države so priznale Kosovo, druge ne, prav tako ostajajo razlike znotraj mednarodnih institucij glede članstva v Združenih narodih.

Po razglasitvi neodvisnosti so potekali tudi poskusi normalizacije odnosov. Pod vodstvom Evropske unije poteka dialog med Kosovom in Srbijo, katerega cilj je normalizacija odnosov in vzpostavitev praktičnih sporazumov o upravljanju severnih, predvsem srbsko naseljenih, delov Kosova. Eden od pomembnih rezultatov pogajanj je bil t. i. Bruseljski sporazum (2013), ki je vzpostavil okvir za sodelovanje, čeprav so nekatere določbe še vedno predmet izvajanja in razhajanj.

Mednarodne misije in varnost

Po koncu konfliktov je na Kosovu prisotna večnacionalna mirovna sila (KFOR), ki jo vodi NATO in skrbi za varnostno stabilnost. Hkrati je na Kosovu delovala oziroma deluje tudi civilna misija za vladavino prava EULEX, ki pomaga pri reformah oblasti, pravosodja in policije. V začetnih letih po letu 1999 je upravljanje delno izvajal UNMIK, kar je prispevalo k postopnemu prenosu upravnih pristojnosti na lokalne institucije.

Geografija in sosednje države

Republika Kosovo meji na več držav: na severu in vzhodu leži Republika Srbija. Južno od Kosova je Severna Makedonija. Na severozahodu meji na Črno goro, na jugozahodu pa na Albanijo. Glavno mesto je Priština, ki je tudi največje mesto v državi. Kosovo ima raznoliko pokrajino z gorami, kot so delovi Prokletij na zahodu, in s plodnim notranjskim hribovjem ter nižinami.

Prebivalstvo, jeziki in kultura

Na Kosovu živi približno 1,8 milijona ljudi, čeprav so ocene lahko različne glede na vir in demografske spremembe. Večino prebivalstva predstavljajo Albanci; med manjšinami so Srbi, Goranci, Romi, Turki in Bošnjaki. Uradna jezika po ustavi sta albanski in srbski; v praks i se uporabljajo tudi drugi jeziki manjšin v javnih službah in izobraževanju.

Šolstvo na Kosovu deluje predvsem v albanskem jeziku v večini regije, v srbsko govorečih skupnostih pa obstajajo šole, ki poučujejo v srbski jezikovni različici. Kulturna dediščina Kosova vključuje srednjeveške cerkve in samostane, islamske mošeje iz obdobja Osmanskega cesarstva ter bogato ustno in glasbeno tradicijo albanskega prebivalstva.

Uprava, gospodarstvo in izzivi

Kosovo ima lastne državne institucije: predsednika, vlado, parlament in sodstvo, ki delujejo v okviru ustave, sprejete po razglasitvi neodvisnosti. V praksi pa nekatere oblasti delujejo drugače na območjih, kjer živi večinsko srbko prebivalstvo, zlasti na severu države.

Gospodarstvo Kosova se postopoma razvija, vendar se sooča z izzivi visoke brezposelnosti, velikih odhodov mladih v tujino, omejene infrastrukture in potreb po tujih naložbah. V praksi se kot valuta pogosto uporablja evro, čeprav Kosovo ni član evroobmočja v tradicionalnem smislu.

Trenutna politična vprašanja

Glavna politična vprašanja vključujejo mednarodno priznanje, implementacijo sporazumov z gospodarskimi in manjšinskimi pravicami v ospredju, varnost in preprečevanje etničnih napetosti ter spodbujanje gospodarskega razvoja. Evropska unija in druge mednarodne organizacije ostajajo pomembni posredniki pri iskanju trajne rešitve med Kosovom in Srbijo ter pri podpori reform znotraj Kosova.

Celoten položaj Kosova ostaja predmet diplomacije in pogajanj, kjer so vpletene tako lokalne skupnosti kot tudi številne države in mednarodne institucije.

Vprašanja in odgovori

V: Kakšno je uradno ime Kosova?

V: Kako je Kosovo pridobilo neodvisnost?

V: Kateri jezik se govori na Kosovu?

V: Koliko držav članic ZN je priznalo Kosovo kot suvereno državo?

V: Kje se geografsko nahaja Kosovo?

V: Kaj pomeni beseda "Kosovo"?

Išči po črki