Kosovo in Metohija: zgodovina, pravni status in spor med Srbijo in Kosovom

Kosovo in Metohija: poglobljen pregled zgodovine, pravnega statusa in spora med Srbijo in Kosovom — ključni dogodki, mednarodno pravo in politične posledice.

Imena in izrazoslovje

Avtonomna pokrajina Kosovo in Metohija je poimenovanje, ki ga uporabljata predvsem srbska uradna terminologija. V srbščini se imenuje Косово и Метохија (romanizirano: Kosovo i Metohija), v albanščini pa Krahina Autonome e Kosovës dhe Metohisë. V vsakdanji rabi se kraj pogosto imenuje preprosto Kosovo (albansko: Kosova), skrajšano tudi KiM. V slovenskem jeziku so pogosti izrazi tudi Kosovsko ali Kosovska krajina. Srbska ustava in uradni akti še vedno opisujejo območje kot del Srbije kot Avtonomno pokrajino Kosovo in Metohija.

Zgodovinski oris

Območje ima dolgo in zapleteno zgodovino. Pred prvo balkansko vojno (1912) je bilo del Otomanskega imperija; po letu 1912 ga je priključila Kraljevina Srbija in pozneje v okviru različnih državnih oblik ostalo del večje južnoslovanske skupnosti (Jugoslavija). V času Socialistične federativne republike Jugoslavije je Kosovo od leta 1946 naprej imelo status avtonomne pokrajine znotraj Republike Srbije (socialistična Jugoslavija).

V poznih osemdesetih in zgodnjih devetdesetih so se razmere drastično spremenile. Politike Slobodana Miloševića so močno omejile avtonomijo Kosova in povečale nadzor Beograda (Slobodan Milošević). Naraščajoče napetosti med albansko večino in srbsko manjšino so privedle do izbruhov nasilja in na koncu do oboročenega spopada konec 90. let (kosovska vojna, 1998–1999).

Vojaška intervencija, mirovne enote in uprava ZN

Po obsežnem nasilju so leta 1999 v Kosovo vstopile mednarodne sile (NATO/KFOR) in srbske enote so se umaknile. Varnostni svet ZN je z Resolucijo 1244 omogočil začasno mednarodno upravljanje območja pod okriljem Združenih narodov. Za čas po vojni je Kosovo upravljala začasna misija Združenih narodov na Kosovu (UNMIK), vzpostavljene so bile tudi misije, kot je bila EULEX, ki so nadzirale rule of law in podporo institucijam.

Razglasitev neodvisnosti in pravni položaj

17. februarja 2008 je samooklicana Republika Kosovo razglasila neodvisnost (Republika Kosovo). Srbija ne priznava neodvisnosti in še vedno meni, da je Kosovo del njenega državnega ozemlja. Rezultat tega sta kontinuirana pravna in politična nelojalnost ter deljena realnost: Kosovo ima de facto samoupravo in lastne institucije, medtem ko je de jure status v mednarodnem pravu predmet spora.

Mednarodno priznanje Kosova je delno: neodvisnost priznava približno 98 držav članic Združenih narodov (število se skozi čas spreminja) — hkrati pa več držav, vključno s Srbijo in nekaterimi drugimi državami, priznanja ne podeljuje. Leta 2010 je Meddržavni sodni svet (ICJ) v svetovalnem mnenju sklenil, da razglasitev neodvisnosti Kosova ne krši mednarodnega prava v splošnem smislu; to mnenje pa ne pomeni univerzalnega priznanja države.

Politični in diplomatski spor

Po razglasitvi neodvisnosti so se odnosi med Beogradom in Prištino razvijali v smeri postopnega dialoga, ki ga je mednarodno posredovanje in predvsem Evropska unija spodbujalo. Pomemben mejnik je bil Bruseljski sporazum iz leta 2013, ki je bil namenjen normalizaciji odnosov in urejanju statusa srbske manjšine na severu Kosova. Sporazum je v praksi pomenil medsebojne kompromise (med drugim zmanjšanje paralelnih srbsko-vodenih organov na severu), a je njegova implementacija še vedno deloma nedokončana in predmet nadaljnjih pogajanj.

Na severu Kosova, kjer je koncentrirana srbska skupnost, so dolga leta delovale paralelne institucije pod patronatom Beograda; varnostno so tam prisotne tudi mednarodne sile (KFOR) zaradi preprečevanja izbruhov nasilja. Dialog in sporazumi so ključni za postopno integracijo in zagotovitev pravic vseh skupnosti.

Uprava, demografija in pravice manjšin

Glavno mesto je Priština. Po zadnjih popisih in ocenah je večino prebivalstva sestavljajo Albanci; srbska skupnost predstavlja pomembno manjšino, zlasti na severu in v nekaterih enklavah v drugih delih Kosova. Poleg Albancev in Srbov živijo tam tudi Bosanci, Turki, Romi, Goranci in drugi. Varstvo manjšinskih pravic, lokalna samouprava in dostop do javnih storitev so osrednja vprašanja v nadaljnjih pogajanjih med obema stranema.

Trenutno stanje in vpliv na regijo

Stanje ostaja razdeljeno: Kosovo upravlja lastne institucije in ima mednarodno priznanje dela svetovne skupnosti, medtem ko Srbija še naprej uveljavlja svoj pravni položaj nad tem ozemljem v svojih ustavnih določilih. V regiji Balkana ima spor med Beogradom in Prištino pomembne politične posledice za evropske ambicije držav v regiji, za stabilnost in za mednarodne odnose. Dialog, posredništvo EU in vključenost mednarodnih institucij ostajajo ključni elementi za iskanje trajne in vzdržne rešitve.

Vprašanja in odgovori

V: Kakšno je polno ime Kosova in Metohije?

V: Kakšna je kratka oblika za Kosovo in Metohijo?

V: Kdo ima trenutno nadzor nad ozemljem?

V: Kdaj je bilo Kosovo del Srbije?

V: Kaj se je zgodilo med protibirokratsko revolucijo Slobodana Miloševića?

V: Koliko držav članic ZN priznava neodvisnost Kosova?

Išči po črki