SFRJ (Socialistična federativna republika Jugoslavija): zgodovina 1945–1992

Socialistična federativna republika Jugoslavija je bila jugoslovanska država, ki je obstajala od konca druge svetovne vojne (1945) do formalne razpustitve leta 1992. Dejansko je SFRJ kot politična realnost nehala delovati v prvih letih razpada na začetku 1990-ih (1991–1992), ko so posamezne republike razglasile neodvisnost in so izbruhnili vojni spopadi. Bila je socialistična država in federacija, ki so jo sestavljale Bosna in Hercegovina, Črna gora, Hrvaška, Makedonija, Srbija in Slovenija. Leta 1992 sta preostali državi, ki sta bili še vedno zavezani uniji, Srbija in Črna gora, ustanovili Zvezno republiko Jugoslavijo, ki je mednarodni voditelji sprva niso priznali kot neposredna naslednica SFRJ.

Ustanovitev in povojna konsolidacija (1945–1948)

Po osvoboditvi leta 1945 je začasen parlament avgusta 1945 združil delegati iz vseh delov države ter 68 predstavnikov predvojnih političnih strank in 13 neodvisnih poslancev. Volitve za dvodomni parlament, ki naj bi ga sestavljala zvezni svet in svet narodnosti ter ki naj bi imel pristojnosti ustavodajne skupščine, so potekale 11. novembra 1945: politična opozicija Ljudske fronte ni bila dovoljena. Zaradi tega so se trije rojalistični predstavniki (Grol–Subašić–Juraj Sutej) odcepili od začasne vlade. Glasovanje je potekalo na enotni listi kandidatov Ljudske fronte, pri čemer so bili glasovi opozicije oddani v ločenih volilnih skrinjah, vendar so po tem postopku volivce lahko identificirali agenti OZNA. Izvedena je bila močna volilna kampanja, da bi Ljudski fronti Josipa Broza Tita, splošni organizaciji, za katero je delovala Komunistična partija, zagotovili veliko večino.

Politični sistem in notranja politika

Sistemsko je bila Jugoslavija organizirana kot federacija šestih republik, v okviru Srbije pa sta imeli posebno avtonomno mesto še pokrajini Vojvodina in Kosovo. Po letu 1945 je komunistična oblast izvajala hitro prestrukturiranje: nacionalizacije industrije in zemljišč, kolektivizacijo v nekaterih oblikah ter oblikovanje obsežnega sistema enopartijskega nadzora. V začetkih so delovale varnostne službe (OZNA, pozneje UDBA), ki so podpirale konsolidacijo oblasti in zatirale politične nasprotnike.

Informbiro in pot k samostojnemu socializmu (1948–1960)

Ključni mejnik je bil razkol z Informbirojem (Sovjetsko zvezo) leta 1948, ko je Komunistična partija Jugoslavije pod vodstvom Tita doživela medsebojni spor s Stalinom. Po tej ruptura je Jugoslavija ubrala pot samostojnega “jugoslovanskega” socializma, ki je v 1950‑ih in 1960‑ih dobil izraz v modelu samoupravljanja v podjetjih, širši decentralizaciji in postopnemu uvajanju elementov tržnega gospodarstva v socialističnem okviru.

Gospodarstvo in družba (1950–1980)

V povojnih desetletjih je Jugoslavija dosegla relativno hitro industrijsko rast, višji življenjski standard kot večina vzhodnoevropskih socialističnih držav ter odprtost za zahodno-investicijske tokove in turizem. Model samoupravnega socializma je bil specifičen: delavske konference in upravni odbori so imeli pomembno vlogo pri upravljanju podjetij. Hkrati so obstajale velike regionalne razlike v razvoju, kar je povzročalo napetosti med bogatejšimi in revnejšimi republikami.

Zunanja politika in gibanje neuvrščenih

Pod vodstvom Tita je Jugoslavija razvijala neodvisno zunanjo politiko in je bila ena od ustanovnih držav Gibanja neuvrščenih (Non-Aligned Movement) leta 1961. Ta položaj je državi omogočal diplomatsko manevriranje med Vzhodom in Zahodom, prejemanje gospodarske pomoči z obeh strani in pomembno vlogo pri svetovni politiki tretjega sveta.

Ustavne reforme in rast decentralizacije

Jugoslavija je spremenila svojo ustavno ureditve večkrat (npr. ustavi 1946, 1963 in 1974). Zlasti Ustava iz leta 1974 je republicam in avtonomnima pokrajinama zagotovila večjo pristojnost in pravno podlago za samostojnejše odločanje, hkrati pa je utrdila kompleksen sistem kolektivnega vodenja z zveznim predsedstvom. Reforma je omilila centralistične poteze, vendar je tudi poglobila institucionalno fragmentacijo in otežila sprejemanje enotnih zveznih odločitev.

Kriza, nacionalizmi in razpad (1980–1992)

Smrt Tita leta 1980 je sprožila obdobje politične nestabilnosti in gospodarske krize: visoka inflacija, zunanje zadolževanje, rast brezposelnosti in upad proizvodnje. V 1980‑ih so se okrepili nacionalistični in separatistični trendi v različnih republikah. Pomembne epizode so bile protesti v Kosovu (1981), spori glede prerazporeditve sredstev med republikami in vse večje nasprotovanje zvezni centralni oblasti.

V poznih 1980‑ih so na politični sceni izstopali voditelji, ki so zagovarjali večjo avtonomijo ali odcepitev svojih republik; v Srbiji je pomembno vlogo odigral Slobodan Milošević, v Hrvaški Franjo Tuđman in drugod lokalni voditelji z nacionalnimi programi. Leta 1991 so Slovenija in Hrvaška razglasile neodvisnost, sledili so oboroženi spopadi in širše vojne v nekaterih delih bivše federacije. Do konca leta 1991 je demokratična in zvezna struktura SFRJ praktično razpadla; formalni pravni zaključek in razprava o nasledstvu sta se odvijala tudi v letu 1992.

Po razpadu: naslednice in status naslednice

Po razpadu SFRJ je nastalo več samostojnih držav, ki se štejejo za naslednice različnih delov federacije. Leta 1992 sta Srbija in Črna gora ustanovili novo državno tvorbo, imenovano Zvezna republika Jugoslavija; ta je kasneje (2003) spremenila ime v Državno skupnost Srbija in Črna gora in se razšla leta 2006, ko sta nastali samostojni državi. Mednarodna skupnost je postopoma priznala nove države iz razpada SFRJ, vprašanja glede pravnega in finančnega nasledstva ter odgovornosti za vojne zločine pa so se reševala na mednarodnih sodiščih in bilateralnih dogovorih.

Pomembne dediščine SFRJ

• Gospodarski in infrastrukturni razvoj: razširjena industrija, prometne povezave in javne storitve v več republikah.
• Kulturna in etnična raznolikost: sožitje in hkrati napetosti med številnimi narodnostmi in veroizpovedmi.
• Politične in pravne izkušnje: model samoupravljanja, neuvrščenost in posebna federativna ureditev, katerih posledice so se čutile še dolgo po razpadu.

SFRJ je torej obsegala večplastno obdobje: od partizanskega upora in povojne izgradnje, preko relativne gospodarske rasti in neodvisne zunanje politike, do postopne razgradnje federativnih vezi in krvavih razpadov ob koncu 20. stoletja.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je bila Socialistična federativna republika Jugoslavija?

V: Kdo je vladal Jugoslaviji do leta 1980?

V: Kdaj sta Slovenija in Hrvaška razglasili neodvisnost?

V: Koliko držav je želelo ostati del unije po letu 1992?

V: Kaj sta Srbija in Črna gora ustanovili po letu 1992?

V: Ali so mednarodni voditelji to novo zvezo priznali kot naslednico SFRJ?

Išči po črki