Avstro-Ogrska: zgodovina, struktura in pomen (1867–1918)
Koordinate: 48°12′ S. Š. 16°21′ V. D. / 48.200° S. Š. 16.350° V. D. / 48.200; 16.350
Avstro-Ogrska je bila večnacionalna država v Srednji Evropi med letoma 1867 in 1918. Vladal ji je en sam monarh, iz dinastije Habsburžanov. Polno uradno ime cesarstva je bilo "Kraljevine in dežele, zastopane v cesarskem svetu, ter dežele svetoštefanske krone". Avstro-Ogrska je nastala kot posebna oblika državne zveze med Avstrijo in Madžarsko, ki jima je vladal isti vladar.
Ustanovitev in ustroj
Pojem Dvojna monarhija označuje državno ureditev, ki je avstrijsko cesarstvo (1804–1867) preoblikovala po kompromisu iz leta 1867. Nastanek je bil posledica kompromisom med vladno dinastijo Habsburžanov in madžarsko politično elito. Monarhija je bila sestavljena iz dveh ločenih pravnih in upravnih polov: zahodnega/avstrijskega dela (navadno imenovanega Cisleithania) in ogrskega dela (Transleithania ali Kraljevina Ogrska). Vsaka polovica je imela lastne institucije, proračun in zakonodajo, hkrati pa so obstajale skupne pristojnosti za obe polovici.
Skupne in ločene pristojnosti
Do skupne oblasti so šle predvsem teme, ki so se nanašale na celotno monarhijo: zunanji odnosi, obramba in skupne finančne obveznosti (stroški skupne vojske in diplomacije). Notranja uprava, šolstvo, pravosodje in večina gospodarskih področij so bile urejene ločeno v obeh delih. Politični sistem je zato deloval kot združena državna tvorba z zelo zapletenimi in pogosto spornimi mehanizmi odločanja.
Narodi, jeziki in politične napetosti
Monarhija je bila sestavljena iz številnih narodnih skupin — med pomembnejšimi so bili Nemci, Madžari, Čehi, Poljaki, Ukrajinci (Ruteniji), Romuni, Hrvati, Srbi, Slovenci in Italijani. Čeprav je bila država gospodarsko in vojaško močna (cesarstvo, ki so ga sestavljali številni različni narodi in je imelo veliko moč), je njeno politično življenje zaznamovalo veliko trenj in prepirov med različnimi nacionalnimi skupinami. Nacionalizem, zahteve po avtonomiji in jezikovne politike (na primer poskusi madžarizacije na Ogrskem) so bile stalni vir konfliktov.
Gospodarstvo, industrializacija in družbene spremembe
V obdobju industrializacije je doživelo monarhija veliko gospodarsko rast, predvsem v industrijskih središčih kot so Češka (predvsem Češke dežele), Dunaj in dele Ogrske. Hkrati so potekale številne liberalnimi in demokratičnimi reformami, kar je sprožilo tudi družbene spremembe: urbanizacijo, rast srednjega razreda in spremembe v izobraževanju ter pravnem redu.
Glavno mesto, velikost in demografija
Glavno mesto cesarstva je bil Dunaj, kulturno in upravno središče, ki je imel močan vpliv na umetnost, glasbo, znanost in arhitekturo. Teritorijalno je bila Avstro-Ogrska ena največjih držav v Evropi — v času svojega obstoja je bila druga največja država (za Ruskim imperijem) in imela tretje največje število prebivalcev (za Rusijo in Nemškim cesarstvom).
Vloga v prvi svetovni vojni in razpad
Avstro-Ogrska je imela ključno vlogo v dogodkih, ki so vodili v prvo svetovno vojno (1914–1918). Po štirih letih vojne in ob rastočem nacionalnem nezadovoljstvu je centralni nadzor oslabele monarhije razpadel. Leta 1918 je Avstro-Ogrska prenehala obstajati kot enotna država; na njenem ozemlju so nastale nove ali obnovljene države, med njimi Avstrija, Madžarska, Češkoslovaška, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (kasneje Jugoslavija), ter ozemlja priključena Romuniji, Italiji in Poljski.
Zapuščina
Zgodovina Avstro-Ogrske je pomembna za razumevanje političnega in narodnostnega zemljevida srednje in jugovzhodne Evrope v 20. stoletju. Njena zapuščina je prisotna v pravnih okvirih, upravni delitvi, kulturnih tradicijah, arhitekturi in jezikovnih stanjih držav, ki so nastale na njenem območju. Hkrati je izkušnja večnacionalne države ponudila pomembne lekcije o izzivih vodenja raznolikih družb v sodobnem času.
Ustanovitev Avstro-Ogrske
Z Ausgleichom ali kompromisom iz februarja 1867 je bila vzpostavljena dualistična struktura cesarstva. Avstrijsko cesarstvo (1804-67) je izgubilo moč in oblast. Razlog za to sta bili avstrijsko-sardinska vojna leta 1859 in avstrijsko-pruska vojna leta 1866. Tudi madžarsko ljudstvo ni bilo zadovoljno s tem, kako je Dunaj ravnal z njim. To se je dogajalo že več let in je privedlo do madžarske ločitve. To je vključevalo madžarsko liberalno revolucijo v letih 1848-49.
Cesar Franc Jožef je poskušal doseči sporazum z madžarskim plemstvom. Njihovo podporo je potreboval za ohranitev cesarstva. Madžarsko plemstvo ni hotelo sprejeti nič manj kot enakost med njim in avstrijskimi elitami.
Vladna struktura
Madžarska in Avstrija sta imeli različne parlamente. Vsak od njiju je imel svojega predsednika vlade. Monarh je poskrbel, da sta oba delovala skupaj. V teoriji je imel absolutno moč, v resnici pa zelo malo. Osrednja vlada monarha je bila pristojna za vojsko, mornarico, zunanjo politiko in carinsko unijo.
Prva svetovna vojna
Po smrti Frančiškovega brata Maksimilijana I. Mehiškega (1867) in njegovega edinega sina, kronskega princa Rudolfa, je cesarjev nečak Franc Ferdinand postal naslednji v vrsti za krono. Naslednik je 28. junija 1914 obiskal bosansko prestolnico Sarajevo. Bojevniki bosanskih Srbov iz skupine Mlada Bosna so napadli Franca Ferdinanda in ga umorili.
Nekateri člani vlade, na primer Conrad von Hötzendorf, so se že več let želeli boriti proti srbskemu narodu. Voditelji Avstro-Ogrske so se odločili, da bodo Srbijo napadli, preden bi ta lahko začela upor. Kot izgovor so uporabili atentat. Srbiji so dali seznam desetih zahtev, imenovan julijski ultimat. Pričakovali so, da jih Srbija ne bo sprejela. Srbija je sprejela devet od desetih zahtev, drugo pa le delno. Avstro-Ogrska je napovedala vojno.
Zaradi teh dogodkov je cesarstvo prišlo v spor s Srbijo. Rusija je na pomoč Srbiji poslala svojo vojsko. To je sprožilo premike vojske na obeh straneh in začelo prvo svetovno vojno.
Konec cesarstva
Ob koncu vojne je bilo jasno, da bodo zmagale zavezniške sile. Del cesarstva je začel razglašati neodvisnost od monarha. Ustanovili so svoje države.
Iz nekdanjih habsburških dežel so nastale naslednje države:
- Avstrija
- Madžarska
- Češkoslovaška
- Jugoslavija
- Poljska
Nekatere avstro-ogrske dežele so bile dodeljene tudi Romuniji in Italiji.
Humoristični "nekrolog" avstrijskega cesarstva, objavljen v Krakovu konec leta 1918. Za prevod kliknite na sliko.
Vprašanja in odgovori
V: Kakšno je bilo polno ime Avstro-Ogrske?
O: Polno ime cesarstva je bilo "Kraljestva in dežele, zastopane v cesarskem svetu, ter dežele svetoštefanske krone".
V: Kdaj je obstajala Avstro-Ogrska?
O: Avstro-Ogrska je obstajala od leta 1867 do leta 1918.
V: Kako je bila Avstro-Ogrska upravljana?
O: Avstro-Ogrski je vladal en sam monarh, dinastija Habsburžanov je kot avstrijski cesarji vladala zahodni in severni polovici države, kot ogrski kralji pa Kraljevini Madžarski. Kraljevina Madžarska je imela nekaj možnosti, da si je vladala sama, predvsem na področju zunanjih odnosov in obrambe.
V: Katera sta bila njena glavna mesta?
O: Glavni mesti sta bili Dunaj v Avstriji in Budimpešta na Madžarskem.
V: Katere etnične skupine so sestavljale Avstro-Ogrsko?
O: Avstro-Ogrska je bila cesarstvo, ki so ga sestavljale številne različne etnične skupine.
V: Katere vrste reform so se izvajale v tem obdobju?
O: V tem obdobju je bilo izvedenih veliko liberalnih in demokratičnih reform.
V: Kako velika je bila v primerjavi z drugimi državami v Evropi v tistem času?
O: Takrat je bila druga največja država v Evropi (za Rusijo) s tretjim največjim številom prebivalcev (za Rusijo in Nemčijo).
