Avstrija: vodnik po zgodovini, politiki, jeziku in geografiji

Avstrija: poglobljen vodnik po zgodovini, politiki, jeziku in geografiji — od Dunaja, jezikov in meja do političnih sprememb in kulturne dediščine.

Avtor: Leandro Alegsa

Avstrija (nemško Österreich, uradno Republika Avstrija) je država v Srednji Evropi. Na meji ima Nemčija, Češka, Slovaška, Madžarska, Slovenija, Italija, Švica in Lihtenštajn. Površina države znaša približno 83.879 km², prebivalcev je okoli 9 milijonov. Glavno mesto je Dunaj (Wien).

Zgodovina

Na ozemlju današnje Avstrije so se naselitve začele že v zgodnjem srednjem veku; zgodovinski začetek imena sega v deveto stoletje, v viru pa je leta 996 zapisano ime "Ostarrichi", iz katerega se je razvilo nemško Österreich. V srednjem veku so območje zaznamovale tudi habsburške dinastije, ki so sčasoma izoblikovale močnejšo državno tvorbo in veliko avstrijsko monarhijo.

V 19. in začetku 20. stoletja je Avstrija bila srce Avstro-Ogrske monarhije, ki se je razpadla po prvi svetovni vojni (1918). Po obdobju medvojne nestabilnosti in anšlusu z Nemčijo (1938) je bila po drugi svetovni vojni leta 1945 obnovljena avstrijska država. Leta 1955 je Avstrija podpisala Državni sporazum (State Treaty), ki je znova vzpostavil polno suverenost države, in uradno razglasila svojo dolgotrajno nevtralnost. Avstrija je postala članica Združenih narodov leta 1955 in članica Evropske unije leta 1995.

Politika in upravna ureditev

Avstrija je zvezna parlamentarna republika, sestavljena iz devetih zveznih dežel: Gradiščanska (Burgenland), Koroška, Spodnja Avstrija, Zgornja Avstrija, Salzburg, Štajerska, Tirolska, Vorarlberg in Dunaj. Državno vodstvo oblikujeta predsednik republike kot državni poglavar ter kancler kot vodja vlade. Čeprav so v političnem prostoru pomembne različne stranke, so pogoste koalicijske vlade.

Med sodobnimi političnimi osebnostmi sta bila med drugim tudi Sebastian Kurz (kancler v letih 2017–2019 in 2020–2021) in začasna kanclerka Brigitte Bierlein (2019–2020). Trenutni kancler (stanje 2024) je Karl Nehammer; predsednik republike je Alexander Van der Bellen (ponovno izvoljen 2022).

Avstrija ohranja tradicijo vojaške nevtralnosti od leta 1955, vendar je hkrati aktivna članica evropskih in mednarodnih organizacij. Avstrija je država članica Združenih narodov od leta 1955 in Evropske unije od leta 1995. Ni članica OPEC.

Jezik

Uradni jezik je nemščina; v praksi prevladuje avstrijska različica (Österreichisches Deutsch) in številni regionalni narečni govorci avstro-bavarskih narečij. Poleg tega obstajajo avtoritativno priznane manjšine, ki govorijo madžarsko, slovensko in hrvaško — te skupnosti so še posebej prisotne v obmejnih območjih (npr. v Gradiščanski, Koroški in Štajerski). V mestih in pri priseljencih so razširjeni tudi jeziki, kot so turščina, srbščina, bosanščina in hrvaščina.

Geografija in narava

Geografija Avstrije je raznolika: zahod in jug prekrivajo Alpe, ki nudijo visoke gore, ledenike in zimskoturistične ter poletne planinske destinacije. Vzhodni del države (predalpsko območje in Pannonijska nižina) je bolj ravninski in primeren za kmetijstvo. Najpomembnejša reka je Donava, ki teče tudi skozi Dunaj. Podnebje se giblje od alpskega v gorah do zmernega celinskega na nižinah; še posebej so raznolike vremenske razmere glede na nadmorsko višino.

Gospodarstvo in kultura

Avstrija je razvita visokoindustrializirana država z dobro razvito storitveno dejavnostjo; turizem, strojništvo, kemijska industrija in energetika so pomembni sektorji. Turizem, zlasti alpsko smučanje in mestni turizem (Dunaj, Salzburg), prispeva velik delež k prihodkom.

Kulturno je Avstrija znana po bogati glasbeni tradiciji (Mozart, Haydn, Strauss, Schubert), arhitekturi in kulinariki (npr. wienerski zrezek, Sachertorte). Visoka raven izobraževanja, javnih storitev in zdravstva je značilna za avstrijsko družbo.

Hitri podatki

  • Površina: približno 83.879 km²
  • Prebivalstvo: okoli 9 milijonov
  • Uradni jezik: nemščina
  • Glavno mesto: Dunaj
  • Članica EU: od 1995 (Evropska unija)
  • Članica ZN: od 1955 (Združeni narodi)

Za več informacij o posameznih temah (zgodovina, posamezne zvezne dežele, kulturna izročila ali sodobna politika) je smiselno nadalje raziskovati specializirane vire in uradne statistične podatke avstrijskih institucij.

Politika

Avstrija je demokratična republika. Je nevtralna država, kar pomeni, da ne sodeluje v vojnah z drugimi državami. Od leta 1955 je članica Združenih narodov, od leta 1995 pa tudi Evropske unije.

Avstrija je prav tako zvezna država in je razdeljena na devet dežel (nemško: Bundesländer):

  1. Gradiščanska (Gradiščanska)
  2. Koroška (Kärnten)
  3. Spodnja Avstrija (Niederösterreich)
  4. Salzburg(erland) (Salzburg)
  5. Štajerska (Steiermark)
  6. Tirolska (Tirolska)
  7. Zgornja Avstrija (Oberösterreich)
  8. Dunaj (Wien)
  9. Vorarlberg (Vorarlberg)

Več informacij: Avstrijske zvezne dežele.

Zgodovina

Starodavni časi

Na območju današnje Avstrije so ljudje živeli že dolgo časa. Prvi naseljenci segajo v paleolitik. To je bil čas neandertalcev. Zapustili so umetnine, kot je Willendorfska Venera. V neolitiku so tam živeli ljudje, ki so kopali mineralne surovine, zlasti baker. Ötzi, mumija, najdena v ledeniku med Avstrijo in Italijo, je iz tega časa. V bronasti dobi so ljudje gradili večja naselja in utrdbe, zlasti tam, kjer so bili mineralni viri. V bližini Hallstatta se je začelo pridobivanje soli. Takrat so Kelti začeli oblikovati prve države.

Rimljani

Rimska mesta in njihova sodobna imena

Rimljani so 15 let pred našim štetjem prišli v Avstrijo in keltski Regnum Noricum spremenili v provinco. Sodobna Avstrija je bila del treh provinc: Raetia, Noricum in Panonija. Meja na severu je potekala po Donavi.

Prikazano na zemljevidu
  • Vindobona-Dunaj
  • Carnuntum- Petronell in Bad Deutsch-Altenburg
  • Savaria- Szombathely (Madžarska)
  • Favianis- Mautern an der Donau
  • Lauriacum- Lorch pri Ennsu
  • Boiotro- Passau (Nemčija)
  • Iuvavum - Salzburg
  • Sabiona- Säben bei Klausen (Italija)
  • Aguntum - v bližini Lienza
  • Teurnia - blizu Spital an der Drau
  • Virunum - Zollfeld na Koroškem
  • Brigantium- Bregenz
Drugo
  • Lentia- Linz
  • Ovilava- Wels
  • Veldidena- Wilten (zdaj del Innsbrucka)
  • Flavia Solva- v bližini Leibniza

Sodobni časi

Avstrija je bila avstrijsko cesarstvo od leta 800 do leta 1867, večino tega obdobja pa ji je vladala rodbina Habsburžanov. Med letoma 1867 in 1918 je bila del Avstro-Ogrske. Nato je postala republika. Prva republika je trajala od leta 1918 do leta 1938. Med letoma 1938 in 1945 je bila Avstrija del nacistične Nemčije. Druga republika se je začela leta 1945.

ZemljevidZoom
Zemljevid

Geografija

Avstrija je večinoma gorata država, saj se delno nahaja v Alpah. Visokogorske Alpe na zahodu Avstrije se na vzhodu države, kjer teče Donava, nekoliko zravnajo v nižine in ravnine.

Zemljevid AvstrijeZoom
Zemljevid Avstrije

Kultura

Glasba in umetnost

Številni znani skladatelji so bili Avstrijci ali so se rodili v Avstriji. To so Wolfgang Amadeus Mozart, Joseph Haydn, Franz Schubert, Anton Bruckner, Johann Strauss starejši, Johann Strauss mlajši in Gustav Mahler. V sodobnem času so bili Arnold Schoenberg, Anton Webern in Alban Berg, ki so pripadali drugi dunajski šoli.

Avstrija ima veliko umetnikov, med njimi so Gustav Klimt, Oskar Kokoschka, Egon Schiele ali Friedensreich Hundertwasser, Inge Morath ali Otto Wagner in znanost.

Hrana

Znane avstrijske jedi so dunajski zrezek, Apfelstrudel, Schweinsbraten, Kaiserschmarren, Knödel, Sachertorte in Tafelspitz. Na voljo pa je tudi veliko lokalnih jedi, kot so Kärntner Reindling (vrsta torte), Kärntner Nudeln (imenovan tudi "Kärntner Kasnudeln", lahko tudi "...nudln"), Tiroler Knödl (lahko tudi "...knödel"; ), Tiroler Schlipfkrapfen (druga vrsta "Kärntner Nudeln"), Salzburger Nockerl (lahko tudi ... "Nockerln"), Steirisches Wurzelfleisch (... "Wurzlfleisch") ali Sterz ("Steirischer Sterz").

Območja Unescove svetovne dediščine v Avstriji

  1. Zgodovinsko središče Salzburga - 1996
  2. Palača Schönbrunn - 1996
  3. Hallstatt-Dachstein Salzkammergut Kulturna krajina - 1997
  4. Železnica Semmering - 1998
  5. Zgodovinsko središče Gradca in grad Eggenberg - 1999 (razširjeno leta 2010)
  6. Kulturna krajina Wachau - 2000
  7. Zgodovinsko središče Dunaja - 2001
  8. Nežidersko jezero - 2001

Galerija

·        

Hallstatt

·        

Salzburg

·        

Palača Schönbrunn

·        

Železnica Semmering

·        

Gradec

·        

Grad Eggenberg

·        

Wachau

·        

Dunaj

·        

Neusiedler See

Sorodne strani

  • Seznam rek v Avstriji

Vprašanja in odgovori

V: Katere so koordinate Avstrije?


O: Koordinate Avstrije so 47°20′N 13°20′E / 47.333°N 13.333°E.

V: Kakšno je uradno ime Avstrije v nemščini in angleščini?


O: Uradno ime Avstrije v nemščini je Republik Österreich, v angleščini pa Republic of Austria.

V: Katere države ležijo okoli Avstrije?


O: Države, ki obkrožajo Avstrijo, so Nemčija, Češka, Slovaška, Madžarska, Slovenija, Italija, Švica in Lihtenštajn.

V: Kdo je trenutni avstrijski kancler?


O: Sedanji avstrijski kancler je Karl Nehammer.

V: Kako dolgo je Avstrija država članica Združenih narodov?


O: Avstrija je država članica Združenih narodov od leta 1955.

V: Katere jezike govorijo v Avstriji?


O: Prebivalci Avstrije govorijo nemško, nekateri pa tudi madžarsko, slovensko in hrvaško.

V: Koliko je stara Avstrija?


O: Avstrija je stara več kot tisoč let, njena zgodovina pa sega v deveto stoletje, ko so se prvi ljudje preselili v deželo, ki je zdaj znana kot Avstrija.


Iskati
AlegsaOnline.com - 2020 / 2025 - License CC3