Avstrija (nemško Österreich, uradno Republika Avstrija) je država v Srednji Evropi. Na meji ima Nemčija, Češka, Slovaška, Madžarska, Slovenija, Italija, Švica in Lihtenštajn. Površina države znaša približno 83.879 km², prebivalcev je okoli 9 milijonov. Glavno mesto je Dunaj (Wien).
Zgodovina
Na ozemlju današnje Avstrije so se naselitve začele že v zgodnjem srednjem veku; zgodovinski začetek imena sega v deveto stoletje, v viru pa je leta 996 zapisano ime "Ostarrichi", iz katerega se je razvilo nemško Österreich. V srednjem veku so območje zaznamovale tudi habsburške dinastije, ki so sčasoma izoblikovale močnejšo državno tvorbo in veliko avstrijsko monarhijo.
V 19. in začetku 20. stoletja je Avstrija bila srce Avstro-Ogrske monarhije, ki se je razpadla po prvi svetovni vojni (1918). Po obdobju medvojne nestabilnosti in anšlusu z Nemčijo (1938) je bila po drugi svetovni vojni leta 1945 obnovljena avstrijska država. Leta 1955 je Avstrija podpisala Državni sporazum (State Treaty), ki je znova vzpostavil polno suverenost države, in uradno razglasila svojo dolgotrajno nevtralnost. Avstrija je postala članica Združenih narodov leta 1955 in članica Evropske unije leta 1995.
Politika in upravna ureditev
Avstrija je zvezna parlamentarna republika, sestavljena iz devetih zveznih dežel: Gradiščanska (Burgenland), Koroška, Spodnja Avstrija, Zgornja Avstrija, Salzburg, Štajerska, Tirolska, Vorarlberg in Dunaj. Državno vodstvo oblikujeta predsednik republike kot državni poglavar ter kancler kot vodja vlade. Čeprav so v političnem prostoru pomembne različne stranke, so pogoste koalicijske vlade.
Med sodobnimi političnimi osebnostmi sta bila med drugim tudi Sebastian Kurz (kancler v letih 2017–2019 in 2020–2021) in začasna kanclerka Brigitte Bierlein (2019–2020). Trenutni kancler (stanje 2024) je Karl Nehammer; predsednik republike je Alexander Van der Bellen (ponovno izvoljen 2022).
Avstrija ohranja tradicijo vojaške nevtralnosti od leta 1955, vendar je hkrati aktivna članica evropskih in mednarodnih organizacij. Avstrija je država članica Združenih narodov od leta 1955 in Evropske unije od leta 1995. Ni članica OPEC.
Jezik
Uradni jezik je nemščina; v praksi prevladuje avstrijska različica (Österreichisches Deutsch) in številni regionalni narečni govorci avstro-bavarskih narečij. Poleg tega obstajajo avtoritativno priznane manjšine, ki govorijo madžarsko, slovensko in hrvaško — te skupnosti so še posebej prisotne v obmejnih območjih (npr. v Gradiščanski, Koroški in Štajerski). V mestih in pri priseljencih so razširjeni tudi jeziki, kot so turščina, srbščina, bosanščina in hrvaščina.
Geografija in narava
Geografija Avstrije je raznolika: zahod in jug prekrivajo Alpe, ki nudijo visoke gore, ledenike in zimskoturistične ter poletne planinske destinacije. Vzhodni del države (predalpsko območje in Pannonijska nižina) je bolj ravninski in primeren za kmetijstvo. Najpomembnejša reka je Donava, ki teče tudi skozi Dunaj. Podnebje se giblje od alpskega v gorah do zmernega celinskega na nižinah; še posebej so raznolike vremenske razmere glede na nadmorsko višino.
Gospodarstvo in kultura
Avstrija je razvita visokoindustrializirana država z dobro razvito storitveno dejavnostjo; turizem, strojništvo, kemijska industrija in energetika so pomembni sektorji. Turizem, zlasti alpsko smučanje in mestni turizem (Dunaj, Salzburg), prispeva velik delež k prihodkom.
Kulturno je Avstrija znana po bogati glasbeni tradiciji (Mozart, Haydn, Strauss, Schubert), arhitekturi in kulinariki (npr. wienerski zrezek, Sachertorte). Visoka raven izobraževanja, javnih storitev in zdravstva je značilna za avstrijsko družbo.
Hitri podatki
- Površina: približno 83.879 km²
- Prebivalstvo: okoli 9 milijonov
- Uradni jezik: nemščina
- Glavno mesto: Dunaj
- Članica EU: od 1995 (Evropska unija)
- Članica ZN: od 1955 (Združeni narodi)
Za več informacij o posameznih temah (zgodovina, posamezne zvezne dežele, kulturna izročila ali sodobna politika) je smiselno nadalje raziskovati specializirane vire in uradne statistične podatke avstrijskih institucij.
