Gustav Klimt: avstrijski simbolistični slikar, član dunajske secesije

Gustav Klimt (14. julij 1862 - 6. februar 1918) je bil avstrijski simbolistični slikar. Bil je eden najvidnejših članov dunajske secesije. Njegova najpomembnejša dela vključujejo slike, stenske poslikave, skice in druge umetniške predmete. Številna od njih so na ogled v galeriji Dunajska secesija. Klimtova glavna tema je bilo žensko telo, za njegova dela pa je značilna odkrita erotika - to ni nikjer bolj očitno kot v njegovih številnih risbah s svinčnikom (glej Mulher sentada, spodaj).

Klimt je leta 1918 na Dunaju umrl za gripo.

Življenje in izobraževanje

Gustav Klimt se je rodil v predmestju Dunaja (Baumgarten). Že zgodaj se je izkazal za nadarjenega risarja in je študiral na dunajski Šoli za uporabne umetnosti (Kunstgewerbeschule). V začetku svoje kariere je skupaj z bratom in kolegom Franzi Matschom delal kot muralist in izvajal naročila za gledališča, palače in javne stavbe. Leta 1897 je bil med ustanovitelji dunajske secesije, gibanja umetnikov, ki so želeli osvoboditi umetnost od zgodovinskih stilov in uveljaviti novo, sodobno obliko ustvarjanja.

Umetniški slog in tehnike

Klimt je bil predstavnik simbolizma, njegovo delo pa združuje dekorativno ornamentiko, prefinjeno risbo in pogosto odkrito seksualno tematiko. V poznem obdobju je razvil t. i. »zlato obdobje«, ko je pogosto uporabljal lističe zlata in srebra, bogate vzorce ter močne barvne kontraste. Navdih je črpal iz bizantinske mozaike, orientalske (japonske) grafike in ljudske umetnosti, kar se kaže v motifih, geometrijskih vzorcih in bogati površinski strukturi.

Klimt je bil tudi mojster portreta — znal je z eleganco ujeti značaj in status naročnice ali naročnika, zato so številne njegove portrete naročale vplivne družine Dunaja. Kljub dekorativnosti so njegove slike pogosto polne simbolnih pomenov ter čustvene in psihološke globine.

Pomembna dela in polemike

Med najbolj znanimi deli so:

Poljub (The Kiss) (ok. 1907–1908) — ikonična upodobitev ljubezni, znana po zlati površini in intenzivnih ornamentih;
Portret Adele Bloch‑Bauer I (1907) — znan tudi kot »Zlata Adele«, predmet dolgoletnih pravnih sporov in restitucij;
Beethovenov friz (1902) — monumentalna stenska poslikava, zasnovana za razstavo secesije;
oz. več manjših alegoričnih in erotičnih podob ter številne risbe in skice.

Nekatera Klimtova javna naročila so sprožila ostre razprave — denimo stenske poslikave za univerzo na Dunaju, ki so bile kritizirane kot nemoralne in so pripomogle k odločitvi, da se Klimt osredotoči na zasebne portrete in dekorativne table. Njegova odprta erotika in pogosto provokativni ženski akti so v svojem času velikokrat burili duhove.

Zapustina in vpliv

Klimt je močno vplival na razvoj moderne likovne umetnosti v Avstriji in širše. Njegova kombinacija ornamentike, simbolike in psihološke kompleksnosti je navdihnila naslednje generacije umetnikov in oblikovalcev. Veliko njegovih del hranijo avstrijske zbirke, z izjemo posameznih del, ki so v preteklosti postala predmet restitucij (najbolj znana zgodba je primer portreta Adele Bloch‑Bauer in sodna vrnitev delu v roke dedičev v 21. stoletju).

Danes Klimt ostaja eden najbolj prepoznavnih umetnikov zgodnjega 20. stoletja; njegova dela redno razstavljeno po muzeji po svetu in privlačijo široko občinstvo zaradi svoje estetske moči, tehnične dovršenosti in čustvene neposrednosti.