Lihtenštajn: mala država med Avstrijo in Švico — dejstva in zgodovina

Lihtenštajn je država v Zahodni Evropi. Je šesta najmanjša država na svetu in skupaj z Uzbekistanom ena od dveh držav z dvojnim kopnim. To pomeni, da ima celinski pas z drugo celinsko državo. Lihtenštajn leži med Avstrijo in Švico.

Geografija

Lihtenštajn je alpska kneževina z razgibano pokrajino: nižinska dolina ob reki Ren na zahodu in gorovja na vzhodu. Površina države znaša približno 160 km², najvišja točka je gora Grauspitz (2.599 m). Država meji le na Avstrijo in Švico in zaradi tega velja za enega od dveh primerov dvojno kopninskih držav na svetu.

Zgodovina na kratko

Lihtenštajn je nastal kot samostojna kneževina in je skozi zgodovino ohranil posebno politično ureditev kot dedna kneževina. Do konca prve svetovne vojne je imel tesne vezi z Avstrijo, nato pa sklenil carinsko in gospodarsko vez s Švico. Ta povezava je odločilna za denarno in gospodarsko usmeritev države v 20. stoletju.

Politika in uprava

Lihtenštajn je ustavna monarhija z dednim knezom kot glavnim državnim poglavarjem. Kneževina ima parlament (Landtag) in vlado, ki ju dopolnjujejo lokalne občine. Kljub majhnosti ima država samostojno notranjo oblast, zunanje zadeve pa so močno povezane s Švico preko carinske in denarne unije.

Gospodarstvo

Lihtenštajn se ponaša z visokim standardom in enim najvišjih BDP na prebivalca v svetu. Gospodarstvo temelji na finančnih storitvah, bančništvu, industriji natančnih naprav, strojništvu in informacijski tehnologiji. Zlasti zasebno bančništvo je bilo dolgo prepoznavna značilnost, čeprav je država v zadnjih letih sprejela ukrepe za povečanje preglednosti in uskladitev z mednarodnimi standardi.

• Valuta: švicarski frank (CHF) — zaradi carinske in denarne zveze s Švico.
• Carinska unija s Švico olajša trgovino in gibanje blaga med državama.
• Turizem prispeva zlasti v zimskem in planinskem segmentu (pohodništvo, smučanje).

Prebivalstvo, jezik in izobraževanje

Uradni jezik je nemščina, v vsakdanji rabi pa prevladujejo lokalni alemanski dialekti. Prebivalcev je okoli 38–40 tisoč (ocena se spreminja), glavno mesto je Vaduz, majhno mesto s približno 5.000 prebivalci. Največje naselje po številu prebivalcev je pogosto Schaan. Lihtenštajn ima tudi visoko raven izobraževanja; v Vaduzu deluje Univerza v Lihtenštajnu, osredotočena na poslovne in arhitekturne študije.

Kultura, turistične znamenitosti in šport

Med najbolj znane točke spadajo grad v Vaduzu (sedež kneževske družine, navadno zaprt za javnost), Nacionalni muzej Lihtenštajna, Kunstmuseum Liechtenstein in številne planinske poti. Država ima aktivno kulturno ponudbo glede na velikost. V športu izstopa nogometni klub FC Vaduz, ki tekmuje v švicinskem nogometnem sistemu.

Simboli in posebnosti

Lihtenštajn ima svojo zastavo z dvema vodoravnima pasovoma (modra in rdeča) in krono, nacionalni praznik se praznuje s kulturnimi in uradnimi dogodki. Država je znana tudi po strogi ureditvi državljanstva in relativno skrbno nadzorovani priseljevalni politiki.

Zaključek

Lihtenštajn kljub majhnosti igra pomembno vlogo v regiji zaradi finančnih storitev, visoke ravni življenja in stabilne politične ureditve. Njegova legendarna finančna politika in tesne vezi s Švico so oblikovale sodobno podobo države, medtem ko narava in kulturne poti ponujajo obiskovalcem veliko možnosti za raziskovanje.

Opomba: Glavno mesto Lihtenštajna je Vaduz — zelo majhno mesto s 5000 prebivalci. Lihtenštajn je znan po številnih zasebnih bankah.

Vprašanja in odgovori

V: Kje se nahaja Lihtenštajn?

V: Kaj je edinstvenega v geografiji Lihtenštajna?

V: Med katerimi državami se nahaja Lihtenštajn?

V: Kateri je uradni jezik Lihtenštajna?

V: Katero je glavno mesto Lihtenštajna?

V: Po čem je Lihtenštajn znan?

V: Ali je bil Lihtenštajn vedno povezan s Švico?

Išči po črki