Litva

Zgodovina

Litva se je začela spreminjati v državo v 7.-9. stoletju iz skupine baltskih narodov. Balti, predniki Litvancev in Latvijcev, so prišli na območje med rekama Nemunas in Daugava ter Baltskim morjem iz domnevne prvotne domovine praindoevropskih jezikov. Številni znanstveniki menijo, da so tja prišli nekje v tretjem tisočletju pred našim štetjem.

Tradicionalni datum začetka države je leto 1236, ko so Litovci zmagali v bitki pri Šiauliai (bitka pri Soncu).

Litva (takrat Velika kneževina Litva) je leta 1569 sklenila pogodbo s Poljsko. Leta 1795 je državo prevzelo Rusko cesarstvo, s čimer je prenehala poljsko-litvanska skupnost. Neodvisnost je ponovno pridobila 16. februarja 1918. Sovjetska zveza jo je prevzela 16. junija 1940, nacistična Nemčija v letih 1941-1944 in Sovjetska zveza v letih 1944-1990. Litva je ponovno razglasila svojo neodvisnost 11. marca 1990. Trenutno je Litva neodvisna, polpredsedniška, demokratična republika.

Politika

Litva je članica Nata in Evropske unije od leta 2004.

Litva je polpredsedniška republika, ki je leta 1990 obnovila svojo neodvisnost in demokracijo. Od takrat so bile izvedene zelo pomembne reforme in Litva je zdaj razglašena za demokratično državo, ki zagotavlja človekove pravice.

Ustava, sprejeta leta 1992, določa, da je vodja države predsednik, ki mora biti izvoljen, da lahko prevzame funkcijo. Volitve potekajo vsakih pet let. Če predsednik prekrši prisego, ga lahko parlament prisili k odstopu. Predsednik predstavlja Litvo tudi v tujini in je vrhovni poveljnik.

Zakonodajna oblast v Litvi se imenuje Seimas ali parlament. Seimas ima 141 članov, ki so izvoljeni za štiriletni mandat. Seimas sprejema zakone, ki jih mora izvrševati vlada, ki jo oblikuje Seimas, sprejeti pa jo mora predsednik. Predsednika vlade imenuje in razrešuje predsednik.

Pravosodje je v pristojnosti sodišč. Vrhovno sodišče v Litvi je ustavno sodišče.

Valdas Adamkus, nekdanji predsednik in podpredsednik ZDA Dick Cheney v Vilni

Upravni pododdelki

Litva je razdeljena na 10 okrožij, 60 občin in 500 županij. Okrožja so:

• okrožje Alytus
• Kaunska županija
• Okrožje Klaipėda
• Okrožje Marijampolė
• Okrožje Panevėžys
• Okrožje Šiauliai
• Okrožje Tauragė
• Okrožje Telšiai
• Okrožje Utena
• Vilenska županija

Okrožni guverner upravlja okrožje. Imenuje ga osrednja vlada. Občine upravljajo občinski sveti, ki so izvoljeni za štiri leta. Vodja občine je župan. Starešine upravljajo starešine. Starešine imenujejo občinski sveti.

Okrožja in občine v Litvi

Geografija

Litva je država na severu Evrope. Njene sosede so Poljska na jugozahodu, Rusija (Kaliningrad) na zahodu, Latvija na severu in Belorusija na vzhodu. Litva meji na Baltsko morje in 99 kilometrov njegove obale pripada Litvi. Najvišji hrib je Aukštojas (visok 294 m), največje jezero pa je jezero Drūkšiai. 31 % ozemlja je primernega za kmetovanje.

Litva je razdeljena na pet kulturnih regij glede na njihovo preteklost in tradicijo:

• Aukštaitija
• Dzūkija
• Mažoji Litva (manjša Litva)
• Suvalkija
• Žemaitija (Samogitia)

Podnebje

Ekstremne temperature v Litvi (°C)

Mesec

Jan

Feb

Mar

Apr

maj

Jun

Jul

Avgust

Sep

Oktober

Nov

Dec

Najvišje temperature

+12,6

+16,5

+21,8

+28,8

+34

+35

+37,5

+36

+32

+26

+18

+15,6

Najnižje temperature

-40,5

-42,9

-37,5

-23,0

-6,8

-2,8

+0,9

-2,9

-6,3

-19,5

-23

-34

Fizični zemljevid Litve

Gospodarstvo

Litva ima hitro rastoče gospodarstvo. V prvem četrtletju leta 2008 se je povečalo za 7 %.

BDP na prebivalca po pariteti kupne moči naj bi leta 2008 znašal 19.730 USD. Nominalni BDP na prebivalca naj bi v istem letu znašal 14.213 USD. Glede na te podatke litovski BDP na prebivalca dosega le 61 % povprečja EU. Vendar pa je impresivno, da se je od leta 2000 v osmih letih povečal s 30 % povprečja EU.

Izseljevanje še vedno predstavlja težavo. Po uradnih podatkih se je leta 2006 izselilo 30 % manj ljudi kot prejšnje leto, saj se je v štirih mesecih izselilo 3 483 ljudi.

Demografski podatki

Približno 80 % prebivalcev Litve so Litovci. Obstajajo tudi velike narodne manjšine:

• Poljaki (6,3 %) večinoma živijo v okrožju Vilna, ki je leta 1920 pripadlo Poljski.
• Rusi (5,1 %) večinoma živijo v okrožju Vilnius in okrožju Utena kot delavci v jedrski elektrarni Ignalina.
• Belorusi (1,1 %) večinoma živijo v okrožju Vilna.

Litovščino govori 82 % prebivalcev in je edini uradni jezik. Poljščina se uporablja predvsem v okrožju Vilna, kjer so izvoljeni poljski politiki, ki zastopajo poljsko manjšino. Dokumenti in imena ulic morajo biti v litovščini.

Največja mesta so Vilna s 542.287 prebivalci, Kaunas s 358.107 prebivalci in Klaipeda s 185.899 prebivalci.

Največja mesta

Mesto	Regija	Prebivalstvo	Gostota* (/km²)	Površina (km²)
Vilna	Vzhodno	&&&&&&&&&&544206.&&&&&0544,206	&&&&&&&&&&&&1354.&&&&&01,354	401
Kaunas	Sredina	&&&&&&&&&&355586.&&&&&0355,586	&&&&&&&&&&&&2281.&&&&&02,281	157
Klaipėda	West	&&&&&&&&&&184657.&&&&&0184,657	&&&&&&&&&&&&1926.&&&&&01,926	98
Šiauliai	Sever	&&&&&&&&&&127059.&&&&&0127,059	&&&&&&&&&&&&1605.&&&&&01,605	81
Panevėžys	Sever	&&&&&&&&&&113653.&&&&& 0113,653	&&&&&&&&&&&&2236.&&&&&02,236	52
Alytus	Južni	&&&&&&&&&&&68304.&&&&&068,304	&&&&&&&&&&&&1747.&&&&&01,747	40
Marijampolė	Južni	&&&&&&&&&&&47010.&&&&&047,010	&&&&&&&&&&&&2271.&&&&&02,271	21
Mažeikiai	Sever	&&&&&&&&&&&40572.&&&&&040,572	&&&&&&&&&&&&2956.&&&&&02,956	14
Jonava	Sredina	&&&&&&&&&&&34446.&&&&&034,446	Napaka pri izražanju: . Napaka pri izražanju: n/d	n/d
Utena	Vzhodno	&&&&&&&&&&&32572.&&&&&032,572	&&&&&&&&&&&&2191.&&&&&02,191	15,1
Kėdainiai	Sredina	&&&&&&&&&&&31055.&&&&&031,055	Napaka pri izražanju: . Napaka pri izražanju: n/d	44

Staro mestno jedro Kaunasa

Izobraževanje

Jasli in vrtci so oblike izobraževanja na prvi stopnji. Vendar niso obvezni. Otroci začnejo obiskovati osnovno šolo pri sedmih letih, kjer izobraževalni programi trajajo štiri leta; nato morajo začeti obiskovati srednjo šolo (od 5. do 10. razreda). Po končanem 8. ali 10. razredu lahko učenec nadaljuje učenje v srednji šoli ali izbere programe na poklicni šoli. Učenci, ki končajo srednjo šolo, se lahko vpišejo na visoke šole in univerze. Visokošolsko izobraževanje je brezplačno za študente, katerih letna mediana ocen je 8 ali več. Drugi morajo plačati vsaj 500 litasov na semester.

Visokošolske šole so univerze in kolidži. Glavne univerze so:

• Univerza v Vilni (najstarejša univerza v severovzhodni Evropi, ustanovljena leta 1579);
• Univerza Vytautasa Velikega v Kaunasu;
• Tehnološka univerza Gediminas v Vilni;
• Univerza v Klaipedi.

Veliko dvorišče Univerze v Vilni leta 2006

Mediji

Radio in televizija

Litovci lahko izbirajo med številnimi televizijskimi in radijskimi postajami. Prva radijska postaja je začela delovati leta 1926 v Kaunasu. Prva televizijska postaja je začela delovati leta 1957. Glavne radijske postaje so:

• Javna radiotelevizija: LRT Radijas (pogovorna postaja), LRT Klasika (klasična glasba), LRT Opus (alternativna glasba)
• M-1 (TOP 40)
• Lietus (litvanski pop)
• Radiocentras (TOP 40)
• Power Hit Radio (ples)
• ZIP FM (TOP 40)
• M-1 Plius (sodobna glasba za odrasle)
• Žinių Radijas (pogovorna postaja)

Najbolj priljubljene televizijske postaje so:

• Javna radiotelevizija: LRT Televizija (glavni program), LRT Plius (kultura, šport, filmi)
• TV3 (nacionalno)
• LNK (nacionalni)
• BTV (nacionalna)
• Lrytas TV (nacionalna)
• TV1 (za ženske)
• TV8 (za ženske)
• TV6 (za moške)
• Info TV (novice)

Tiskani mediji in internet

Najstarejši pravni časopis v Litvi je poljski Kurier Wilenski. Prvič je izšel v 18. stoletju in je zdaj priljubljen le v poljski skupnosti. Najbolj prodajani časopisi so:

• Lietuvos Rytas (nacionalni)
• Verslo žinios (poslovanje)
• Kauno diena (regionalna)
• Vakaro žinios (tabloid)
• Vakarų ekspresas (regionalni)

Internetni novičarski portali so v Litvi zelo priljubljeni. Na njih so na voljo najnovejše informacije, ljudje pa lahko tudi komentirajo. Najbolj priljubljena spletna mesta z novicami in informacijami so:

• Delfi.lt
• 15min.lt
• lrytas.lt
• tv3.lt
• lrt.lt

Geografsko središče Evrope je v Litvi

Sorodne strani

• Litva na olimpijskih igrah
• Litovska nogometna reprezentanca
• Seznam rek v Litvi