3. tisočletje pred našim štetjem: razvoj bronaste dobe in širjenje civilizacij
3. tisočletje pred našim štetjem zajema zgodnjo in srednjo bronasto dobo in predstavlja ključni prehod v razvoju velikih državnih tvorb, dolgoročnih trgovskih mrež in specializiranih obrti. To je bilo obdobje hitrih tehnoloških, socialnih in političnih sprememb, ko so se pojavljali prvi pravo mestni centri, pisava in organizirane vojaške sile.
Širjenje, osvajanja in geografski obseg
To je bilo obdobje, v katerem je bila želja po osvajanju običajna. Širjenje je potekalo na Bližnjem vzhodu in po vsej Evraziji, indoevropska ekspanzija pa je zajela Anatolijo, Evropo in Srednjo Azijo. Premiki ljudstev in vojaške kampanje so pogosto spremljali širjenje jezikov, tehnologij in novih gospodarskih povezav.
Politične tvorbe in državni razvoj
V tem tisočletju so se oblikovale prve večje države in cesarstva. V Mezopotamiji so cvetele mestne države; pozneje so uspevala tudi večja politična združenja, ki so nadzorovala obsežne teritorije. Civilizacija starega Egipta je dosegla vrhunec s Starim kraljestvom, ki je bila znana po centralizirani upravi, monumentalni arhitekturi (piramide) in urejenem ekonomskem sistemu. Hkrati so se v drugih delih Azije razvijale pomembne urbane kulture, na primer v dolini reke Ind (Harappa) in na otokih Egejskega morja.
Tehnologija, obrt in trgovina
Bron — zlitina bakra in kositra (včasih tudi bakra z arsenom) — je postala prevladujoče orodje in orožje, zato je ta doba dobila ime. Razvoj talilnih postopkov, livarstva in specializirane obrtne delitve je omogočil izdelavo trpežnejših orodij, orožij in okrasnih predmetov. Veliko teh virov (zlasti kositer) je bilo predmet dolgotrajnih mednarodnih trgov, kar je vzpodbudilo pomorsko in kopensko trgovino med Evrazijo in Bližnjim vzhodom.
Pisava, administracija in kultura
Pojav pisave (klinopis v Mezopotamiji, egipčanski hieroglifi) je omogočil shranjevanje upravnih zapisov, zakonodaje, ekonomskih transakcij in verskih besedil. To je povečalo učinkovitost državne uprave in podprlo razvoj kompleksnejših socialnih struktur. Hkrati so se razvijale umetnost, obrt in religiozni sistemi, ki so krepili legitimnost vladarjev in elit.
Migracije in jezikovne spremembe
V tem obdobju so migracije igrale pomembno vlogo pri razširjanju idej in tehnologij. Indoevropska ekspanzija je vplivala na jezikovno in kulturno preobrazbo v Anatoliji, Evropi in Srednji Aziji, kar je ustvarilo osnovo za poznejše jezikovne družine in kulturne tradicije.
Vpliv podnebnih sprememb in preobrat konec tisočletja
Ob koncu 3. tisočletja so nekatera območja doživela suše in druge podnebne motnje, kar je prispevalo k političnim preobratom in razpadu določenih državnih struktur (na primer upad moči nekaterih mezopotamskih središč in kriza v Egiptu proti koncu Starega kraljestva). Ti premiki so vodili k novim selitvam ter spremembam v gospodarskih in socialnih mrežah.
Demografija
Svetovno prebivalstvo se je po ocenah v tem tisočletju podvojilo na 30 milijonov ljudi. Ta rast je bila posledica več dejavnikov: širjenja kmetijstva, bolj organizirane uprave, trgovanja in relativne stabilnosti v nekaterih regijah, kar je omogočilo gostejšo poselitev in urbani razvoj.
Skupaj je 3. tisočletje pr. n. št. temeljito preoblikovalo politično, tehnološko in kulturno krajino Evrazije in Bližnjega vzhoda ter postavilo temelje za nadaljnji razvoj starejših civilizacij v bronasti dobi.
