Demokracija
Demokracija pomeni vladavino ljudstva. To ime se uporablja za različne oblike vladavine, kjer lahko ljudje sodelujejo pri odločitvah, ki vplivajo na način upravljanja njihove skupnosti. V sodobnem času je to mogoče doseči na različne načine:
- Ljudje se zberejo, da odločijo o novih zakonih in spremembah obstoječih. To običajno imenujemo neposredna demokracija.
- Ljudje volijo svoje voditelje. Ti voditelji odločajo o zakonih. To se običajno imenuje predstavniška demokracija. Postopek izbire se imenuje volitve. Volitve potekajo periodično ali pa takrat, ko nosilec funkcije umre.
- Včasih lahko ljudje predlagajo nove zakone ali spremembe obstoječih zakonov. Običajno se to stori z referendumom, za katerega je potrebno določeno število podpornikov.
- Ljudje, ki sprejemajo odločitve, so izbrani bolj ali manj naključno. To je običajno, na primer pri izbiri porote za sojenje. Ta metoda je znana kot razvrščanje ali dodeljevanje. Pri sojenju bo morala porota odločiti o vprašanju, ali je oseba kriva ali ne. V Evropi se sojenje s poroto uporablja le za huda kazniva dejanja, kot so umor, jemanje talcev ali požig.
Da bi država postala stabilna demokracija, je običajno potrebna konsolidacija demokracije.
Demokracija je nasprotje diktature, vrste vladavine, v kateri je oblast centralizirana v rokah ene osebe, ki vlada državi, ni političnega pluralizma, ljudje ne sodelujejo v lokalni politiki in imajo malo ali nič svobode izražanja.
Volitve
Ko ljudje izvedejo volitve, se določijo zmagovalni kandidati. Način, kako se to naredi, je lahko preprost: Kandidat z največ glasovi je izvoljen. Zelo pogosto so izvoljeni politiki pripadniki politične stranke. Namesto da bi izbrali osebo, ljudje volijo stranko. Stranka z največ glasovi nato izbere kandidate.
Običajno morajo izvoljeni ljudje izpolnjevati določene pogoje: Volivci morajo imeti določeno starost ali pa mora državni organ ugotoviti, da so ustrezno usposobljeni za opravljanje dela.
Na volitvah ne more glasovati vsakdo. Volilno pravico imajo le državljani. Nekatere skupine so lahko izključene, na primer zaporniki.
Za nekatere volitve lahko država določi obvezno glasovanje. Kdor se ne udeleži volitev in za to ne navede utemeljenega razloga, mora običajno plačati denarno kazen.
Serija podatkov Polity IV je eden od načinov merjenja demokratičnosti držav. Ta zemljevid je iz leta 2013.
Na tem zemljevidu so prikazane ugotovitve raziskave Freedom House Freedom in the World 2016. Raziskava poroča o tem, koliko svobode so imele države. Če so države enake barve, to še ne pomeni, da so popolnoma enake. Prosti (86) delno prosti (59) niso prosti (50)
Indeks demokracije, objavljen januarja 2007. Bolj ko je država svetla, bolj je demokratična.
Po drugi svetovni vojni so države sprejele idejo demokracije. Ta zemljevid prikazuje države, ki se imenujejo demokratične. Med državami, ki se ne štejejo za demokracijo, so Savdska Arabija, Mjanmar in Severna Koreja, pa tudi majhne države Kuba, Brunej in Vatikan Vlade, ki se štejejo za demokracijo Vlade, ki se ne štejejo za demokracijo
Vrste demokracije
Demokracija je lahko neposredna ali posredna.
V neposredni demokraciji imajo vsi pravico, da skupaj sprejemajo zakone. Sodoben primer neposredne demokracije je referendum, ki je ime za način sprejemanja zakona, pri katerem o njem glasujejo vsi člani skupnosti. Neposredne demokracije se običajno ne uporabljajo za vodenje držav, saj je težko doseči, da bi se milijoni ljudi ves čas zbirali in sprejemali zakone in druge odločitve. Ni dovolj časa.
V posredni ali predstavniški demokraciji ljudje izberejo predstavnike, ki v njihovem imenu sprejemajo zakone. Ti ljudje so lahko župani, člani sveta, poslanci parlamenta ali drugi državni uradniki. To je veliko pogostejša vrsta demokracije. To metodo uporabljajo velike skupnosti, kot so mesta in države, za majhno skupino pa morda ni potrebna.
Zgodovina
Starodavni izvori
Takšno vlado so že davno razvili stari Grki v klasičnih Atenah. Vsi državljani (ne pa sužnji, ženske, tujci in otroci) so se zbrali na enem mestu. V skupščini so se pogovarjali o tem, kakšne zakone želijo, in o njih glasovali. Zakone je predlagal svet. Vsi državljani so lahko sodelovali v skupščini.
Svet je bil izbran z žrebanjem (loterija). Udeleženci Sveta so se vsako leto spreminjali, v Svetu pa je bilo največ 500 ljudi. Za nekatere funkcije so atenski državljani izbirali voditelja tako, da so na kos kamna ali lesa napisali ime svojega najljubšega kandidata. Vodja je postal tisti, ki je dobil največ glasov.
Srednji vek
V srednjem veku je bilo veliko sistemov, v katerih so potekale volitve, čeprav se jim je takrat lahko pridružilo le nekaj ljudi. Angleški parlament se je začel oblikovati na podlagi Magne karte, dokumenta, ki je določal, da je kraljeva oblast omejena, in varoval nekatere pravice ljudi. Prvi izvoljeni parlament je bil de Montfortov parlament v Angliji leta 1265.
Vendar se je lahko pridružilo le nekaj ljudi. Parlament je volilo le nekaj odstotkov ljudi (leta 1780 se je parlamentu pridružilo manj kot 3 % ljudi). Vladar je imel tudi pristojnost, da skliče parlamente. Po dolgem času se je moč parlamenta začela povečevati. Po slavni revoluciji leta 1688 je angleški Zakon o pravicah iz leta 1689 povečal moč parlamenta. Pozneje je vladar postal simbol, namesto da bi imel resnično moč.
Demokratična konsolidacija
Konsolidacija demokracije je proces, v katerem dozoreva nova demokracija. Ko demokracija dozori, je malo verjetno, da bi se brez zunanjega šoka vrnila v diktatorsko vladavino.
V nekonsolidiranih demokracijah se volitve občasno ponavljajo in niso svobodne in poštene. Z drugimi besedami, močne skupine lahko preprečijo pošteno delovanje sistema.
Sorodne strani
- Pravilo večine
- Neposredna demokracija
- Politična stranka
- Ustava
- Ustavna ekonomija
- Politična ekonomija
- Volitve
- Pravna država
- Državljanstvo
- Aktivizem
- Politika
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je demokracija?
O: Demokracija je oblika vladavine, kjer je oblast v rokah ljudi.
V: Kako je mogoče izvajati demokracijo?
O: Demokracija se lahko izvaja z neposredno demokracijo, predstavniško demokracijo, referendumi in naključno izbiro.
V: Kaj je neposredna demokracija?
O: Neposredna demokracija pomeni, da se ljudje zberejo in odločajo o novih zakonih in spremembah obstoječih. Običajno se uporablja le v majhnih državah ali mestih, saj je sodobno prebivalstvo preveliko za tovrstno odločanje.
V: Kaj je predstavniška demokracija?
O: Predstavniška demokracija je demokracija, v kateri ljudje izvolijo svoje voditelje, ki nato v njihovem imenu sprejemajo odločitve o zakonih. Volitve potekajo periodično ali pa, ko funkcionar umre.
V: Kaj vključuje referendum?
O: Na referendumu ljudje glasujejo o predlaganih novih zakonih ali spremembah obstoječih zakonov.
V: Kdaj se običajno uporabljajo porote?
O: Porote se običajno izberejo bolj ali manj naključno za sojenja v zvezi s hudimi kaznivimi dejanji v Evropi. Vendar v številnih pravnih zadevah, ki niso povezane s kazenskimi zadevami, porote ne sodelujejo in namesto njih odločitve sprejema sodnik ali sodni senat.
V: Kako se diktatura razlikuje od demokratične vlade?
O: Diktatura pomeni, da je oblast skoncentrirana v rokah ene osebe, demokracija pa pomeni, da se oblast deli med ljudi z različnimi oblikami postopkov odločanja, kot so volitve in referendumi. Diktature tudi nasprotujejo svobodi izražanja, medtem ko jo demokracije spodbujajo kot del svojih načel vladanja.
