Klasične Atene

Vojne

Perzijska vojna

Ko se je perzijski kralj Kserkses boril proti Grkom v Mali Aziji, so Atene pomagale Grkom v Mali Aziji. Sčasoma so Perzijci napadli Grčijo in začele so se grško-perzijske vojne.

Na maratonski ravnini so se številni Perzijci z loki in puščicami spopadli z Grki. Čeprav je bilo Perzijcev veliko več kot Grkov, so Grki zmagali, ker so imeli kopja in kovinske meče.

Atenski general Temistokles je opozoril Atenčane, da se bodo Perzijci vrnili, zato naj povečajo svojo mornarico. Ljudje so to storili, Šparta pa jim je ponudila pomoč. Leta 480 pr. n. št. so Perzijci prišli in napadli Grke na kopnem in na morju. Perzijci so zmagali v bitki pri Termopilah, vendar so imeli Grki zaradi bitke čas, da se pripravijo.

Čeprav so bile Atene požgane, je večina ljudi pobegnila na bližnje otoke, kjer so bili na varnem. Temistokles je Grkom ukazal, naj se pripravijo na nov napad. Tokrat jim je naročil, naj svoje ladje pustijo v zalivu Salamina. Ko so Perzijci prispeli, jih je presenetilo in zmedlo pristanišče, ki je bilo tako polno ladij, da po njem niso mogli potovati. V tej bitki pri Salamini je nekaj sto grških ladij uničilo veliko, veliko perzijskih ladij. Kserkses je odšel.

Naslednje leto je 32.000 grških hoplitov in 50.000 drugih vojakov zmagalo v bitki pri Platajah. Perzijci niso več napadli Grčije.

Peloponeška vojna

Čeprav sta si Šparta in Atene pomagale v boju, sta se kulturno zelo razlikovali. Med letoma 431 in 404 pred našim štetjem sta se ti dve mestni državi spopadli v spopadu, imenovanem Peloponeškavojna po imenu spodnjega dela polotoka. Šparti so pomagale druge države. Med obleganjem Aten je zaradi strašne bolezni umrlo veliko ljudi, med njimi tudi Perikles.

Leta 405 so Špartanci v bitki uničili atensko mornarico. Naslednje leto so se Atene predale Šparti.

Šparta je vladala 30 let, vendar številnim ljudem ni bila všeč špartanska vlada, zato so Tebe, druga mestna država, pomagale Atenam premagati Šparto. Tebe so bile devet let najmočnejša država.

Vendar je bila Grčija zaradi vojn znotraj države veliko šibkejša. Filip Makedonski je začel prodirati na grško ozemlje. Čeprav je Demosten opozarjal Atene na nevarnost, Atenčanom ni bilo mar. Filip Makedonski je v Čaeroneji nadzoroval Grčijo.

Ko je Filip umrl, je njegov sin Aleksander Veliki, čeprav je bil star le 20 let, osvojil svet. Osvojil je Malo Azijo, Perzijo, Egpit in majhen del Indije, vendar je pri 32 letih umrl zaradi bolezni.

Življenjski slog

Ljudje v Atenah so se prehranjevali preprosto, običajno z ječmenovo pogačo, čebulo, ribami in sadjem. Moški so nosili kratke kose blaga (tunike), predpasnike in sandale za delo. Ženske so nosile hiton, ki je bil dolg, ohlapen kos blaga, ki se je pritrdil na ramo. Ohlapno oblačilo je bilo zaradi vrvi, ki se je nosila okoli pasu, podobno bluzi. Sandale so izdelali tako, da so stopalo položili na kos kože, čevljar pa je izdelal prevleko za stopalo.

Otroci so radi imeli hišne zajčke in igrali igre z žogo. Za zabavo so dirkali z vozički, ki so jih vlekli psi. Učili so jih sužnji, učili so se poezije, glasbe in plesa. Pomembna je bila tudi telesna vadba.

Ko je mladenič dopolnil 18 let, se je začel dve leti usposabljati za vojsko. Nato se je lahko pridružil moškim razredom, v katerih se je izvajalo metanje kopja. Za zaščito pri rokoborbi si je okoli zapestij zavezal usnjene trakove. Obrezal si je tudi lase. Mlade moške so poučevali učitelji iz številnih dežel.

Grški hopliti so se borili tesno skupaj v formaciji falange. Njihova kopja so bila zelo dolga.

Ženske v klasičnih Atenah

Ženske v antičnih in klasičnih Atenah so bile obravnavane z malo spoštovanja. Niso mogle postati atenske državljanke. To pomeni, da niso mogle voliti in niso imele neposrednega vpliva na dogajanje v Atenah. Niso mogle kandidirati na volitvah.

Dekleta niso mogla biti državljani. Pri štirinajstih letih so zapustile svoj dom in se poročile, včasih z moškim, ki je bil veliko starejši od nje (približno 30 let). Za poroko se je dogovoril njen oče. V večini primerov je oče za svojo hčerko izbral bogatega moža. Dekle in njena mati nista imeli nobene besede pri tem, s kom se bo poročila, to je bila izključno očetova izbira.

Primerjajte to s Šparto. Špartanske ženske so uživale status, moč in spoštovanje, ki jih preostali klasični svet ni poznal. Čeprav so bile špartanske ženske izključene iz vojaškega in političnega življenja, so kot matere špartanskih bojevnikov uživale pomemben status. Medtem ko so se moški ukvarjali z vojaško dejavnostjo, so ženske prevzele odgovornost za vodenje posesti.

v 4. stoletju pred našim štetjem so imele špartanske ženske v lasti približno od 35 do 40 % vseh špartanskih zemljišč in premoženja. V helenističnem obdobju so bile med najbogatejšimi Špartanci tudi ženske. Nadzorovale so svoje premoženje in premoženje moških sorodnikov, ki so bili odsotni v vojski. Špartanke so se redko poročale pred 20. letom starosti in v nasprotju z atenskimi ženskami, ki so nosile težka, zakrivajoča oblačila in jih je bilo redko videti zunaj hiše, so Špartanke nosile kratke obleke in hodile, kamor so hotele. Dekleta in fantje so se izobraževali. Mlade ženske in mladi moški so morda sodelovali na Gimnopediji ("Festivalu golih mladeničev").