Bitka pri Platajah (479 pr. n. št.) — odločilna grška zmaga nad Perzijci

Bitka pri Platajah (479 pr. n. št.) je bila zadnja velika kopenska bitka med drugo perzijsko invazijo na Grčijo in ena ključnih prelomnic v boju Grkov proti Perzijcem. Zmaga je praktično končala perzijsko upanje na osvojitev Grčije na kopnem. Bitka se je odvijala v bližini mesta Plateja v Bojotiji. V spopadu so sodelovali grški zavezniki — mestne države Šparta, Atene, Korint in Megara — ter perzijska vojska pod vodstvom generala Mardonija, ki je deloval v imenu Kserksa I.

Ozadje

Leto prej je perzijska invazivna sila, ki jo je osebno vodil Kserks, dosegla vrsto zmag: pri Termopilah in v pomorskih spopadih pri Artemiziju, nato so Perzijci zavzeli več grških območij, vključno s Tesalijo, Boetijo in Atiko. Vendar je v odločilnem pomorskem spopadu pri Salamini grška mornarica dosegla nepričakovano zmago, zaradi katere se je Kserks vrnil v Azijo s pomembnim delom svojih sil. Za nadaljevanje operacij v Grčiji je pri tem ostal njegov general Mardonij.

Poleti 479 pr. n. št. so grški zavezniki zbrali veliko vojsko in se premaknili iz Peloponeza proti severu, da bi se spopadli s preostankom perzijskih sil. Perzijci so se umaknili v Bojotijo in tam v bližini Plateje zgradili dobro utrjen tabor. Perzijci so računali na svojo konjenico in lahkotno oborožene sile, medtem ko so Grki stavljali na težko oboroženo pehoto (hopliti), predvsem pa na disciplinirano falango, ki je bila najmočnejša v goratem ali delno zatravljenem terenu.

Vojaške sile in poveljniki

• Grški zavezniki: glavna težka pehota iz Šparte, Aten in drugih zaveznikov, pod skupnim poveljstvom spartanskega regenta Pausana (Pausanias). To jedro so dopolnjevale enote iz Korinta, Megare in manjših držav.
• Perzijska vojska: heterogena sila, sestavljena iz pehote, lahkotonžnih bojevnikov, lokostrelcev in pomembne konjenice, ki jo je vodil Mardonij v imenu Kserksa I.

Potek bitke

Sprva je bil spopad značilen za napeto zatišje. Grki so zavzeli položaje v bolj neravnem terenu ob robu perzijskega tabora in niso želeli vstopiti v odprto polje, kjer bi perzijska konjenica imela prednost. To je povzročilo enajst dni trajajoč zastoj, med katerim sta obe strani iskali premoč in poskušali motiti oskrbo nasprotnika.

Ko so perzijske enote uspelo prekiniti nekatere oskrbovalne linije grških zaveznikov, so se Grki odločili za umik. Ta premik je povzročil zmedo v grški bojevni liniji in Mardonij je menil, da so se Grki že popolnoma umaknili. Ukazal je, naj ga zasledujejo. Takrat so se grške enote, zlasti Šparta, tegejski borci in Atenci, obrnile in izvedle odločen napad. Srečanje težke grške pehote s perzijsko pehoto ter zapleten boj v in okoli perzijskega tabora sta pripeljala do poraza Perzijcev in smrti Mardonija.

Velik del perzijske vojske je bil ujet ali pobit v taboru. Hiter propad udarnih perzijskih enot in neuspeh njihove konjenice pri učinkovitem manevriranju proti tesni grški falangi sta odločilno prispevala k razbitju njihovih sil.

Posledice in pomen

Z uničenjem glavnih perzijskih kopenskih sil pri Platajah — in z ostanki perzijske mornarice, domnevno istega dne ali kmalu zatem poražene pri bitki pri Mikalu — je invazijska kampanja praktično končana. Po teh dveh porazih so grški zavezniki začeli prevzemati pobudo in izvajati ofenzivne akcije proti Perzijcem, kar je odprlo novo fazo grško-perzijskihvojn.

Čeprav je bila bitka pri Platajah v vojaškem in strateškem smislu odločilna, ostaja v popularni zavesti manj opevana kot zmaga pri Maratonu ali tragično-simbolični odpor pri Termopilah. V klasičnih zgodovinskih virih (predvsem Herodot) je Plataja opisana kot konec perzijske kopenske grožnje za Grčijo in kot trenutek, ko so se grške polis začele obnavljati in prevzemati pobudo za osvoboditev Hellenskega sveta.

Vir in ocenitev podatkov

Naše znanje o bitki izhaja pretežno iz antičnih virov, zlasti Herodota, ki pa navaja številke in podrobnosti z določeno mero pristranskosti in eksageracije. Natančne številke udeležencev in žrtev so predmet znanstvenih razprav; večina sodobnih zgodovinarjev poudarja, da so bile ocene iz antičnih virov pretirane in da so dogajanje ter pomen dogodkov treba ocenjevati kritično v kontekstu takratne politike in vojaške organizacije.

Bitka pri Platajah ostaja eden ključnih dogodkov v proučevanju antične vojne umetnosti in političnih preobratov v vzhodni Sredozemlju ter pomemben mejnik v oblikovanju grške samozavesti in pozicij v naslednjih desetletjih.

Zapuščina

Spomeniki bitke

Bronasti steber v obliki prepletenih kač (kačji steber) je bil izdelan iz staljenega perzijskega orožja in postavljen v Delfih. Spominjal je na vse grške mestne države, ki so sodelovale v bitki, in jih navedel na stebru, s čimer je potrdil nekatere Herodotove trditve. Večji del je še vedno ohranjen na hipodromu v Konstantinoplu (današnji Istanbul), kamor ga je prenesel Konstantin Veliki med ustanovitvijo svojega mesta na grški koloniji Bizanc.

Stolp s kačo, ki so ga posvetili zmagoviti Grki

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je bila bitka pri Plateji?

V: Kdaj se je zgodila?

V: Kdo je sodeloval v tej bitki?

V: Kaj se je zgodilo pred to bitko?

V: Kako se je končalo?

V: Ali je bila bolj znana od drugih bitk, kot sta bili Maraton ali Termopile?

Išči po črki