Bitka pri Salamini je bila pomorska bitka med zavezništvom grških mestnih držav in Ahemenidskim cesarstvom Perzije. Zgodila se je septembra 480 pr. n. št. v ožini med celino in otokom Salamina. Bila je del grško-perzijskih vojn in predstavlja eno ključnih pomorskih srečanj v antiki.
Ozadje
Po perzijski invaziji, ki jo je vodil perzijski kralj Kserkses, so Perzijci premagali grške sile pri Termopilah in zavzeli Ateno. Grška zavezniška mornarica, z velikim prispevkom atenske flote, se je zbrala, da bi zadržala perzijsko ladjevje in zaščitila grške obale. Atenski poveljnik Temistokles je močno zagovarjal spopad v ožini pri Salamini, saj je menil, da bodo ozki vodni prehodi omejili prednost velike perzijske flote in omogočili manevriranje grškim triremam.
Potek bitke
Perzijska mornarica je poskušala blokirati oba vhoda v ožino in s tem zavreti umik ali združitev grških sil. Po poročanju antičnih virov (predvsem Herodota) je Temistokles uporabil tudi zvijačo — poslal je lažno sporočilo Perzijcem, da se Grki nameravajo umakniti, kar je spodbudilo Kserksesa, da je dal napotiti ofenzivo. V ozkem in utesnjenem morju so perzijske ladje težko manevrirale; zaradi velikega števila se je njihova organizacija razpadla. Grška ladjevje, sestavljeno pretežno iz hitrih in gibčnih trirem, je izkoristilo neurejenost, napadlo v tesnih formacijah in povzročilo veliko škodo nasprotniku.
Moči in izgube
Antični viri navajajo različne številke: Herodot omenja zelo veliko perzijsko floto (v nekaterih navedbah do 1200 ladij), sodobni zgodovinarji pa ocenjujejo nižje, a še vedno premočne perzijske sile (pogosto med 600 in 800 ladij). Grška flota je imela po različnih ocenah okoli 300–380 ladij. Zaradi razlik v virih ostaja natančno število sporno, vendar je splošno soglasje, da so Grki potopili ali zajeli veliko število perzijskih ladij — tradicionalno se navaja, da je bilo vsaj 200 perzijskih ladij izločeno iz boja.
Posledice
Po bitki se je Kserkses z večino svoje kopenske in pomorske sile vrnil v Azijo, medtem ko je njegov general Mardonij ostal z ostanki kopenske vojske, da bi nadaljeval osvajanje Grčije. V naslednjem letu so se kopenske perzijske sile z večjo izgubo srečale z grškimi enotami in bile odločno poražene v bitki pri Plateji, perzijska mornarica pa je utrpela še en poraz pri Mikalu. Po teh dogodkih Perzija ni več izvedla poskusa popolne osvojitve grške celine.
Pomen
Bitki pri Salamini in pri Platejah sta zaznamovali preobrat v grško-perzijskih vojnah. Zmagoslavje pri Salamini je obvarovalo grške otoke in obale ter omogočilo, da so grške mestne države prevzele iniciativo v naslednjih spopadih. Za Atene je bila zmaga temelj njihove pomorske prevlade in poznejšega vzpona v zavezništvu Delijskega zavezništva, kar je imelo dolgotrajne politične in kulturne posledice v celotni grški svetu.
Viri in zgodovinski kontekst
Glavni antični vir za dogajanje pri Salamini je Herodot, ki pa svoje pripovedi pogosto meša z ustnimi pričevanji in anekdotami; zato sodobni zgodovinarji njegove številke in podrobnosti kritično preučujejo. Arheološki dokazi in pomorske študije so pomagali bolje razumeti taktiko, zasnovo ladij (trireme) in logistične omejitve, ki so odločale v ozkih vodah ožine.