Grško-perzijske vojne
Grško-perzijske vojne so bile številne vojne med klasično Grčijo in perzijskim Ahemenidskim cesarstvom v 5. stoletju pred našim štetjem. Boj je trajal 50 let, od leta 499 do 449. Herodot je napisal zgodovino te vojne. Petdeset let pred začetkom vojne je Kir Veliki osvojil grške kolonije na zahodni obali Male Azije, na območju, ki so ga Grki imenovali Jonija. Perzijci so v vsako mesto ali polis postavili tirana. Okoli leta 530 pr. n. št. je Kir umrl v bitki.
Aristagora, miletski tiran, je s perzijsko podporo osvojil otok Naksos, vendar je bil ta pohod neuspešen, zato je Arisagora spodbudil Jonijo k uporu proti Perzijcem in jih pripeljal do jonskega upora. Aristagora je dobil podporo Aten in Eretrije ter skupaj požgali perzijsko regionalno prestolnico Sardi. Perzijski kralj, zdaj Darij Veliki, je obljubil maščevanje.
Zemljevid skoraj vseh delov grškega sveta, ki so sodelovali v grško-perzijskih vojnah
Bitka pri Maratonu
Ko se je jonski upor dokončno končal, so se Grki in Perzijci odločili, da bo naslednja bitka potekala na ravnici Maraton. Grki so v bitki pri Maratonu zmagali zaradi Miltiadove odlične strategije. Njegova strategija je bila, da je oslabil sredino skupine vojakov, na straneh pa je pustil veliko vojakov. Perzijci so seveda napadli sredino, ki je imela manj vojakov, nato pa so stranski deli grške vojske obkolili Perzijce.
Seznam glavnih dogodkov
- Jonski upor 499-493 pr. n. št.
- Prvi napad na Grčijo 492-490
- Drugi napad na Grčijo 480-479
- grški protinapad 479-478
- Vojne Delijske lige 477-449
Veliko o teh vojnah vemo iz Herodota.
Poznejše vojne
Čeprav so se leta 449 pr. n. št. končale vojne, ki jih je sprožil jonski upor, sta se civilizaciji nadaljevali še več kot sto let. Vojne med Atenami in Šparto so Perziji omogočile, da si je povrnila vse, kar je izgubila v grško-perzijskih vojnah, dokler ni Aleksander Veliki dokončno končal Ahemenidskega cesarstva. To je kratek povzetek teh poznejših spopadov:
- Prva peloponeška vojna (Šparta proti Atenam): 460-445 pr. n. št.
- Druga peloponeška vojna: 431-404
- Perzijci se pridružijo Šparti v zameno za Jonijo.
- Perzijski kralj Artakserks II. zahteva vrnitev jonskih mest.
- Sledi ponižujoča mirovna pogodba.
- Aleksander Veliki vstopi v Azijo in premaga perzijskega kralja Darija III. ter tako konča njegov imperij. 330 PR. N. ŠT.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj so bile grško-perzijske vojne?
O: Grško-perzijske vojne so bile vrsta vojn med klasično Grčijo in perzijskim Ahemenidskim cesarstvom v 5. stoletju pred našim štetjem.
V: Kako dolgo so trajali boji?
O: Boj je trajal 50 let, od leta 499 do 449.
V: Kdo je napisal zgodovino vojne?
O: Herodot je napisal zgodovino vojne.
V: Kdaj je Kir umrl v bitki?
O: Kir je umrl v bitki okoli leta 530 pred našim štetjem.
V: Kakšna je bila Aristagorina vloga v jonskem uporu?
O: Aristagora, tiran iz Mileta, je bil na odpravi, da bi s perzijsko podporo osvojil otok Naksos, vendar je bila ta neuspešna. Preden so ga odstavili, je Arisagora spodbudil Jonijo, naj se upre Perzijcem, kar je privedlo do jonskega upora.
V: Kdo je med tem uporom podpiral Aristagoro?
O: Aristagora je med uporom dobil podporo Aten in Eretrije.
V: Kakšno dejanje so skupaj izvedli v okviru tega upora?
O: Skupaj so požgali perzijsko regionalno prestolnico Sardi.
