Hamidijski pokoli
Poklici v Hamidianu so potekali od leta 1895 do leta 1897. Število pobitih Armencev je ocenjeno na približno 100.000 do 300.000.
Armenci te dogodke imenujejo "veliki pokoli". Armenci so menili, da so hamidski ukrepi pokazali, da se je turška država razširila na sistematično politiko ubijanja in ropanja majhnega števila prebivalcev. Armenske revolucionarne skupine so se začele ob koncu rusko-turške vojne leta 1878 in se razširile s prvo uvedbo 166. člena osmanskega kazenskega zakonika 166 in napadom na katedralo v Erzerumu.
Člen 166 je bil namenjen nadzoru nad posedovanjem orožja, vendar je bil uporabljen za napad na Armence, saj jim ni dovolil posedovati orožja. Lokalna kurdska plemena so z orožjem napadala nemočno armensko prebivalstvo. Nekateri diplomati so trdili, da je bil cilj teh skupin izvajati poboje, da bi pokazali protiukrepe in povabili "tuje sile k posredovanju", kot je marca 1894 videl britanski veleposlanik v Istanbulu sir Philip Currie. Tudi nekateri turški avtorji priznavajo, da je bil to le izgovor za poboje.
Pokol v Erzerumu 30. oktobra 1895
Vprašanja in odgovori
V: Kaj so bili hamidijski poboji?
O: Hamidijski pokoli so potekali med letoma 1895 in 1897, med njimi pa je bilo po ocenah ubitih od 100 000 do 300 000 Armencev. Armenci jih imenujejo tudi "veliki pokoli".
V: Kaj je povzročilo nastanek armenskih revolucionarnih skupin?
O: Armenske revolucionarne skupine so se oblikovale ob koncu rusko-turške vojne leta 1878 in se razširile z uvedbo 166. člena osmanskega kazenskega zakonika 166 in napadom na katedralo v Erzerumu.
V: Kako je bil člen 166 uporabljen proti Armencem?
O: Člen 166 je bil namenjen nadzoru posedovanja orožja, vendar je bil uporabljen proti Armencem, saj jim ni dovoljeval posedovanja orožja. Lokalna kurdska plemena so bila oborožena, da bi napadla nemočno armensko prebivalstvo.
V: Kaj so o teh dogodkih menili nekateri diplomati?
O: Nekateri diplomati so namigovali, da so bili ti dogodki storjeni zato, da bi pokazali protiukrepe in povabili tuje sile k posredovanju, kot je marca 1894 videl britanski veleposlanik v Istanbulu sir Philip Currie.
V: Ali turški avtorji priznavajo, da je bil to izgovor za poboje?
O: Da, nekateri turški avtorji priznavajo, da je bil to le izgovor za poboje.
V: Kdo je bil pobudnik teh napadov na Armence?
O: Te napade na Armence so začela lokalna kurdska plemena, ki so bila oborožena po 166. členu osmanskega kazenskega zakonika.
V: Kdaj so se zgodili ti dogodki?
O: Hamidianski pokoli so se zgodili med letoma 1895 in 1897.
