Darij Veliki: perzijski šah, ustanovitelj Persepolisa in reformator
Darij Veliki — perzijski šah, ustanovitelj Persepolisa in reformator: upravna reforma, zlati kovanci, širitev trgovine ter veličastne gradnje in templji.
Darij Veliki (ok. 549 pr. n. št. - 486/485 pr. n. št.) je bil Histaspov sin in iranski šah od leta 522 pr. n. št. do leta 485 pr. n. št. Ko je Darij postal iranski šah, je Perzijsko cesarstvo razdelil na dvajset provinc in za vsako provinco imenoval guvernerja. Uvedel je zlate kovance ter razvil trgovino znotraj cesarstva in trgovino zunaj njega. Darij je Judom dovolil obnoviti Salomonov tempelj v Jeruzalemu. Veliko templjev je zgradil tudi v Egiptu. Največja stavba, ki jo je zgradil Darij, je nova prestolnica Persepolis v bližini Pasargadej. Darij je umrl v Persepolisu. Njegova grobnica je bila vklesana v skalo v bližini Persepolisa. Po njegovi smrti je Kserkses postal iranski šah.
Izvor in vzpon na prestol
Darij je bil član aristokratske družine in sin Histaspa (včasih imenovan Hystaspes). Po uporu in krajših spopadih, ki so sledili umoru šaha Gaumaate in zatem Zevsa (viri se razlikujejo glede imen), je Darij leta 522 pr. n. št. utrdil oblast. S trdno vojaško in upravno roko je po miru ali zatrtju uporov hitro vzpostavil centralno oblast in poenotil veliko razdrobljeno območje, ki je sestavljalo Ahemenidsko (perzijsko) cesarstvo.
Uprava in reforme
Darij je cesarstvo razdelil na približno dvajset upravnih enot, pogosto imenovanih satrapije ali province, za vsako pa je imenoval satrapa (guvernerja). Vpeljal je strožje nadzorovanje satrapov z dodatnimi uradniki in spletnimi nadzorniki, znanimi kot »kraljeve oči in ušesa«, ki so poročali neposredno kralju. Uvedel je enotne davčne obremenitve in sistem rednega pobiranja davkov, standardiziral uteži in mere ter razvil centralizirano birokracijo, ki je omogočila učinkovitejše upravljanje velikanskega imperija. V uradih je postal aramejski jezik pomemben kot skupni administrativni jezik cesarstva.
Gospodarstvo, trgovina in kovanci
Za stabilizacijo gospodarstva je Darij uvedel zlato kovanko, t. i. darik, ki je postala standardna valuta v cesarstvu in je olajšala domačo in mednarodno trgovino. Spodbujal je gradnjo cest in varnost trgovskih poti, kar je pripomoglo k rasti trgovine med različnimi deli sredozemske in azijske sfere. Prav tako je organiziral sistem poštnih postaj ob kraljevi cesti, ki je omogočal hiter prenos informacij po cesarstvu.
Infrastruktura in gradbeni projekti
Darij je po vzoru svojih predhodnikov in po lastni iniciativi začel obsežne gradbene projekte: razširil je in utrdil prestolnice, zgradil palače in verske objekte v Persepolisu, Sudu in drugih središčih. Najznamenitejši je Persepolis, ceremonijalna prestolnica z velikimi dvoranami, reliefi in skladišči. Dal je vklesati svoje dosežke v kamnitem napisu na Behistunu (Behistunov napis), ki je zgodovinsko in jezikovno zelo pomemben. Prav tako je naročil izkop kanalov in izboljšave pristanišč; po nekaterih virih je ukazal prekop med Nilu in Rdečim morjem (propadale različice tega kanala so omenjene pri Herodotu).
Vera, politika do ljudstev in Judje
Darij je vladal strpno do različnih verskih skupnosti v cesarstvu in pogosto potrjeval lokalne verske institucije. Potrdil je omogočanje obnove judovskega templja v Jeruzalemu, kar pomeni nadaljevanje tradicije, ki jo je začel Kirus Veliki. Hkrati pa je podpiranje lokalnih templjev v Egiptu in drugod pokazalo njegovo strategijo, da z vzdrževanjem lokalnih verskih struktur pridobi podporo podložnikov.
Vojaške akcije in odnosi z Grčijo
Darij je konsolidiral meje cesarstva in vodil ali naročil več vojaških kampanj proti uporniškim regijam (npr. v Babiloniji, v Bactriji in proti Skitom). Pomemben del njegove politike so bile tudi ekspedicije proti grškim mestnim državam. Po jonskem uporu v mali Aziji je načrtoval kaznovalno odpravo proti Grkom, kar je pripeljalo do prvih resnih spopadov med Perzijci in Grki; ta niz dogodkov je pozneje vrhunec dosegel v bitki pri Maratonu (490 pr. n. št.), kjer so Perzijci utrpeli poraz.
Behistunov napis in kulturni pomen
Darijev Behistunov napis, vklesan v kamnito steno v več jezikih (staropersko, elamitsko in babilonsko), je postal ključni vir za razumevanje njegovega vladanja, uporov in legitimnosti, ki jo je izpostavljal. Napis je v sodobni zgodovini pomagal pri razvoju filoloških razlag in dešifriranju klinaste pisave.
Smrt in zapuščina
Darij je umrl v Persepolisu okoli leta 486 pr. n. št. Njegova grobnica, vklesana v skalo pri Persepolisu (na območju, ki ga danes imenujemo Naqš-e Rustam), je ostala simbol njegovega imperija. Njegov sin Kserkses (Xerxes) je po njem prevzel oblast. Darijeva ureditev uprave, standardizacija ekonomskih meril, gradbeni projekti in pisni viri so bistveno vplivali na stabilnost in razvoj perzijskega imperija ter pustili dolgo trajajoč pečat v zgodovini Bližnjega vzhoda in širše regije.
Darjeva risba.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil Darij Veliki?
O: Darij Veliki je bil Histaspov sin in perzijski šah Irana od leta 522 pred našim štetjem do leta 485 pred našim štetjem.
V: Kako si je Darij razdelil perzijski imperij, ko je postal šah?
O: Darij je Perzijsko cesarstvo razdelil na dvajset provinc in za vsako provinco imenoval guvernerja.
V: Kateri so bili Darjevi prispevki na področju trgovine in obrti?
O: Darij je uvedel zlate kovance ter razvil trgovino znotraj cesarstva in trgovino zunaj njega.
V: Ali je Darij zmagal v prvi grško-perzijski vojni?
O: Ne, Darij je izgubil v bitki pri Maratonu, ko je poskušal osvojiti Grke.
V: Kaj je Darij dovolil Judom?
O: Darij je Judom dovolil, da so obnovili Salomonov tempelj v Jeruzalemu.
V: Kateri so bili nekateri templji, ki jih je Darij zgradil v Egiptu?
O: Darij je v Egiptu zgradil veliko templjev.
V: Kje je Darij umrl?
O: Darij je umrl v Persepolisu, njegova grobnica pa je bila vklesana v skalo blizu Persepolisa.
Iskati