Jeruzalem: zgodovinsko, versko in politično središče Izraela in Palestine
Jeruzalem: podroben vpogled v zgodovino, verski pomen in politično vlogo med Izraelom in Palestino — odkrijte svetišča, kulturo, konflikte in sodobne izzive.
Jeruzalem (/dʒəˈruːsələm/; hebrejsko: יְרוּשָׁלַיִם Yerushaláyim; arabsko: القُدس al-Quds ali Bayt al-Maqdis, zapisano tudi Baitul Muqaddas) je eno najstarejših mest na svetu, v katerem ljudje živijo neprekinjeno. Pomembno je za številne glavne religije. Judje imajo Jeruzalem za sveto mesto, ker je bil v bibličnih časih njihovo versko in politično središče ter kraj, kjer je stal božji tempelj. Kristjani imajo Jeruzalem za sveto mesto, ker so se tam zgodili številni dogodki iz Jezusovega življenja. Muslimani verjamejo, da se je Mohamed dvignil v nebesa iz Jeruzalema, mošeja Al Aksa pa je prva kibla muslimanov po Meki.
Jeruzalem je glavno mesto Izraela in Palestine v skladu z njunimi zakoni. Večina drugih držav se s tem ne strinja. Večina držav ima svoja veleposlaništva pri Izraelu v Tel Avivu.
Jeruzalem leži približno 64 kilometrov vzhodno od Sredozemskega morja. Je hribovito mesto s številnimi dolinami.
Zgodovina
Jeruzalem ima več tisočletno zgodovino. V antiki so na tem območju nastajale države in kraljestva, mesto pa je bilo večkrat osvojeno, požgano in ponovno preurejeno. Pomembni zgodovinski mejnik so:
- ustanovitev kot pomembno središče v času kralja Davida in njegovega sina Salomona (približno 10. stoletje pr. n. št.), ko je stal tudi prvi tempelj;
- unija z babilonsko osvojitvijo in uničenjem prvega templja (586 pr. n. št.) ter poznejša gradnja drugega templja;
- opisne spremembe v helenističnem in rimskem obdobju, vključno z uničenjem drugega templja leta 70 n. št.;
- prehod v bizantinsko, nato islamsko oblast (od 7. stoletja dalje), obdobje križarskih držav in ponovno islamske vladavine;
- dolgotrajna osmanska doba (1517–1917), sledi britanski mandat (1917–1948) in razdelitev ter konflikti v 20. stoletju;
- v vojni iz leta 1948 je bilo mesto razdeljeno, v letih 1948–1967 je bila vzhodna polovica pod jordansko upravo, leta 1967 pa je Izrael zavzel in kasneje anektiral vzhodni Jeruzalem — ta pridobitev pa večina mednarodne skupnosti ni priznala.
Verske znamenitosti
V Jeruzalemu se nahaja veliko svetih krajev, ki privabljajo vernike in obiskovalce z vsega sveta. Med najpomembnejšimi so:
- Tempeljska gora (Har HaBayit / Haram al-Sharif) z Kupolo na skali (Dome of the Rock) in mošejo Al-Aqsa — izjemno sveto mesto za muslimane;
- Zidana zahodna stena (Zid jokanja / Western Wall) — največja judovska svetišča z ostanki templjskega kompleksa;
- Cerkve Svetega Groba — kraj, ki ga mnogi kristjani štejejo za mesto Jezusovega križanja, smrti in vstajenja;
- Stara mestna četrt, razdeljena na judovsko, krščansko, muslimansko in armenijsko četrt, vsaka s svojo zgodovino, skupnostjo in spomeniki.
Politični status
Jeruzalem je mednarodno občutljivo vprašanje. Izrael razglaša Jeruzalem za svoje kapitalno mesto in v njem ima sedež državnih institucij, Palestinci pa si vzhodni Jeruzalem prizadevajo razglasiti za glavno mesto svoje bodoče države. Večina držav izkazuje nevtralnost in pričakuje dogovor o statusu mesta v pogajanjih, zato so bile veleposlaništva dolgo nameščena v Tel Avivu. Vendar je nekaj držav v zadnjih letih premaknilo ali priznalo svoje zastopništvo v Jeruzalemu, kar je sprožilo diplomatske odzive in razprave o mednarodnem pravu. Status starega dela mesta, predvsem svetišč na Tempeljski gori, pogosto povzroča napetosti in zahteva diplomatsko previdnost.
Prebivalstvo in kultura
Jeruzalem je kulturno in versko raznoliko mesto. V njem živijo Judje, Arapi (pretežno muslimani), krščanske skupnosti in manjšina armenske skupnosti. Jezikovno prevladujeta hebrejščina in arabski, v vsakdanji rabi pa so tudi angleščina in druge jezike. Mesto je pomembno izobraževalno in kulturno središče: tu sta na primer Hebrejska univerza in več pomembnih muzejev, med katerimi izstopata Izraelski muzej in pokopališče spomina na holokavst Yad Vashem.
Geografija in podnebje
Jeruzalem leži na gričevnatem območju, zato je relief razgiban in pogosto ponuja široke razglede. Klima je sredozemska z vročimi, suhimi poletji in hladnejšimi, deževnejšimi zimami; občasno zapade tudi sneg. Zaradi višinske lege so noči lahko precej hladnejše kot ob morju.
Gospodarstvo in promet
Gospodarstvo Jeruzalema temelji na javni upravi, izobraževanju, zdravstvu, turizmu in storitvenem sektorju. Turizem ima velik pomen zaradi verskih in zgodovinskih znamenitosti. Mestu služi razvojna infrastruktura, vključno z glavnimi cestami in Jeruzalemsko lahkotno železnico (light rail), ki povezuje različne dele mesta. Najbližje večje letališče je Ben Gurion blizu Tel Aviva, ki povezuje regijo s svetom.
Varstvo kulturne dediščine
Staro mestno jedro Jeruzalema in njegove mestne obrambne stene so uvrščeni na seznam svetovne dediščine UNESCO. Ohranjanje teh spomenikov in svetišč je predmet mednarodnih programov varstva, obenem pa tudi političnih sporov glede upravljanja in dostopa.
Jeruzalem ostaja mesto izjemnega verskega, zgodovinskega in političnega pomena, kjer se prepletajo spomini, identitete in sodobne realnosti. Zaradi svoje simbolike in vloge v regionalni politiki ima mesto trajen vpliv na odnose v širši regiji in globalno diplomacijo.
Zgodovina
Jeruzalem je zelo staro mesto. Ima velik pomen za tri religije: Judovstvo, krščanstvo in islam. Sveto pismo pravi, da je kralj David, drugi izraelski kralj, to mesto odvzel poganom in v njem uredil svojo palačo. Kralj Salomon, Davidov sin in naslednji kralj, je v Jeruzalemu zgradil Salomonov tempelj. Kasneje je Jeruzalem kot glavno mesto Jude uničil babilonski kralj Nebukadnezar II. Palača kralja Davida in Salomonov tempelj sta bila požgana, Judje pa ujeti in odpeljani v Babilon. Sedemdeset let pozneje jim je perzijski kralj Kirus dovolil, da se vrnejo v Jeruzalem in obnovijo tempelj.
Pozneje so območje zasedli Rimljani. Kralj Herod Veliki, ki je vladal za rimskega cesarja, je tempelj povečal, da bi si pridobil naklonjenost Judov. Tempelj je bil znan po svoji veličini in lepoti.
Jezus je umrl v Jeruzalemu okoli leta 33 po Kristusu. Leta 70 po Kristusu so se Judje uprli Rimljanom, vendar so ti uničili mesto in tempelj. Judje, ki so živeli v Jeruzalemu, so bili ujeti in postali sužnji. Rimljani so Jeruzalem preimenovali v latinsko ime. Od takrat tempelj ni bil obnovljen, do danes pa je ostal le del njegovega obzidja.
Po razpadu rimskega cesarstva je Jeruzalemu vladalo Bizantinsko cesarstvo. Kasneje so mesto prevzeli muslimani. Muslimani so verjeli, da je Mohamed odšel v nebesa iz Jeruzalema.
Kasneje je papež v Rimu poslal križarje iz zahodne Evrope, da bi poskušali ponovno zavzeti Jeruzalem. Nekaj časa jim je to tudi uspelo, vendar je mesto sčasoma spet padlo pod oblast Saracenov. Do 20. stoletja je bil Jeruzalem del Osmanskega cesarstva. V Jeruzalemu je bilo ves čas nekaj Judov, čeprav so jim vladali drugi ljudje.
"Novo mesto" v Jeruzalemu je del zunaj starega kamnitega obzidja. Novo mesto so začeli graditi v 19. stoletju. Mishkenot Sha'annanim, Mea Shearim in četrt Bukharan so nekatere od prvih sosesk v novem mestu.
Po prvi svetovni vojni je bilo Osmansko cesarstvo poraženo. Junija 1922 je Liganarodov odobrila britanski mandat za Palestino. S tem je nadzor nad območjem prevzela Velika Britanija. Dežela zahodno od reke Jordan se je imenovala Palestina. Do leta 1948 je bila pod neposrednim britanskim nadzorom. Dežela vzhodno od reke Jordan je bila znana kot Transjordanija, kjer je vladala družina Hašemitov. Transjordanija se je osamosvojila leta 1946.
Mandat v Palestini se je končal 14. maja 1948 opolnoči. Naslednji dan se je začela arabsko-izraelska vojna leta 1948. Izrael je razglasil neodvisnost, Zahodni breg je priključil Jordaniji, Egipt pa je prevzel nadzor nad območjem Gaze.
Leta 1949, ob koncu prve arabsko-izraelske vojne, je bil Jeruzalem razdeljen med Izrael in Jordanijo. Izrael je nadzoroval zahodni del mesta. Jordanija je nadzorovala vzhodni del, vključno s starim mestom, obzidanim delom Jeruzalema iz svetopisemskih časov. Med šestdnevno vojno leta 1967 je Izrael prevzel nadzor nad celotnim mestom.
Jeruzalem je danes glavno mesto izraelske države. Združeni narodi se ne strinjajo s trditvijo Izraela, da je Jeruzalem glavno mesto Izraela.
Verski pomen
Jeruzalem je za judovstvo posvečen že približno 3000 let, za krščanstvo približno 2000 let, za islam pa približno 1400 let. Statistični letopis Jeruzalema iz leta 2000 navaja 1204 sinagoge, 158 cerkva in 73 mošej v mestu. Kljub prizadevanjem za mirno versko sožitje so nekatere lokacije, kot je tempeljska gora, stalen vir trenj in sporov.
Judovski
Po judovskem izročilu je Jeruzalem kraj, kjer je Bog rekel patriarhu Abrahamu, naj mu žrtvuje svojega sina Izaka. Judje so na mestu Abrahamove žrtve na Tempeljski gori v starem mestu zgradili tempelj, ki je bil v starodavnih časih središče judovskega bogoslužja. Na tem mestu sta stali dve stavbi, ena za drugo, Prvi tempelj in Drugi tempelj. V prvem templju je bila skrinja zaveze, sveta skrinja, v kateri so bile plošče z desetimi zapovedmi.
Zahodni zid je del drugega templja in najbolj sveto judovsko svetišče. Gre za kamnit zid, ki je v starodavnih časih utrjeval zahodno stran tempeljske gore. Zid včasih imenujejo Zid joka, ker so Judje tam izrekali žalostne molitve, s katerimi so žalovali za uničenim templjem.
Med drugimi judovskimi svetimi kraji v mestu so grobnica kralja Davida na gori Sion ter judovsko pokopališče in grobnice prerokov na Oljski gori, hribu vzhodno od starega mestnega jedra. Tudi za kristjane so sveti številni kraji, povezani s svetopisemskimi osebnostmi.
Christian
Številni samostani, samostani, svetišča in verski seminarji v Jeruzalemu zaznamujejo dogodke iz Jezusovega življenja in nastajanja krščanske Cerkve. Po Svetem pismu je Jezus v Jeruzalemu učil in tam storil številne čudeže. Zadnja večerja naj bi potekala v prostoru, imenovanem Cenakelj (tudi Coenaculum) na gori Sion. Cerkev Božjega groba v starem mestnem jedru naj bi bila kraj Jezusovega križanja (imenovana Kalvarija ali Golgota) ter njegovega pokopa in vstajenja. Cerkev, ki jo je prvotno zgradil Konstantin Veliki, nato pa so jo obnovili in posvetili križarji leta 1149, si lasti več krščanskih sekt. Stavba stoji na koncu poti Via Dolorosa (Pot žalosti), po kateri je Jezus nosil svoj križ na Kalvarijo. Njegovi privrženci so Jezusa nazadnje videli na Oljski gori, preden je odšel v nebesa. Vsi ti kraji vsako leto privabijo številne verske romarje.
Islamski
Jeruzalem je za Meko in Medino v Savdski Arabiji tretje najsvetejše mesto v islamu. Po muslimanskem izročilu je Mohamed prvotno izbral Jeruzalem za qiblo: smer, v katero morajo biti muslimani obrnjeni med molitvijo. Vendar je pozneje svojim privržencem naročil, naj se pri molitvi obrnejo proti Meki in ne proti Jeruzalemu. Mohamed naj bi se povzpel v nebesa s kamna, ki ga zdaj pokriva svetišče z zlato kupolo, imenovano Skalna kupola. Skalna kupola in starodavna mošeja Al Aksa sta med najsvetejšimi kraji v islamu. Sta glavni zgradbi na Tempeljski gori, ki jo muslimani imenujejo Haram al Šarif (plemenito svetišče).
Mošeja al-Aksa, sveto mesto za muslimane
Zahodni zid, znan kot Kotel
Arhitektura
Jeruzalemska arhitektura je mešanica starega in novega. V starem mestnem jedru so arhitekturni primeri iz vsakega pomembnejšega obdobja v zgodovini mesta. Številni starodavni zgodovinski spomeniki in svetišča stojijo v bližini sodobnih nakupovalnih središč in industrijskih območij. V arhitekturi s konca 19. stoletja in začetka 20. stoletja so vidni evropski vplivi. Za nove stanovanjske stavbe, ki jih je zgradila vlada kot stanovanja za priseljence, je bolj kot slog značilna uporabnost. Veliko starih in novih stavb ima enako zunanjo podobo, saj morajo biti vse stavbe obložene s kremno obarvanim apnencem, imenovanim jeruzalemski kamen, ki ga pridobivajo v bližnjih kamnolomih.
Religija v Jeruzalemu
Belz Beis HaMedraš HaGadol je največja sinagoga v Jeruzalemu.
Partnerska in sestrska mesta
New York, Združene države Amerike (od leta 1993)
Praga, Češka
Partnersko mesto
Marseille, Francija
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Jeruzalem?
O: Jeruzalem je eno najstarejših mest na svetu, v katerem ljudje živijo neprekinjeno. Pomemben je za mnoge glavne religije in je glavno mesto Izraela in Palestine v skladu z njunimi zakoni.
V: Zakaj imajo Judje Jeruzalem za sveto mesto?
O: Judje imajo Jeruzalem za sveto mesto, ker je bil v bibličnih časih njihovo versko in politično središče in ker je tam stal božji tempelj.
V: Zakaj imajo kristjani Jeruzalem za sveto mesto?
O: Kristjani imajo Jeruzalem za sveto mesto, ker se je tam zgodilo veliko dogodkov iz Jezusovega življenja.
V: Zakaj muslimani verjamejo, da se je Mohamed dvignil v nebesa iz Jeruzalema?
O: Muslimani verjamejo, da se je Mohamed dvignil v nebesa iz Jeruzalema, mošeja Al Aksa pa velja za prvo qiblo po Meki za muslimane.
V: Kje se nahaja večina veleposlaništev v Izraelu?
O: Večina veleposlaništev z Izraelom se nahaja v Tel Avivu in ne v Jeruzalemu.
V: Kako daleč od Sredozemskega morja je Jeruzalem?
O: Jeruzalem je približno 40 milj (64 kilometrov) vzhodno od Sredozemskega morja.
V: Kakšen teren ima Jeruzalem?
O:Jeruzalem ima hribovit teren s številnimi dolinami.
Iskati