Arhitektura

Zgodovina

V preteklosti so ljudje gradili koče in lesene hiše, da bi se zaščitili pred vremenskimi vplivi. Zaradi varnosti so bile pogosto tesno skupaj. Velike civilizacije, kot so bili stari Egipčani, so gradile velike templje in zgradbe, kot so velike piramide v Gizi. Stari Grki in Rimljani so ustvarili arhitekturo, ki jo danes imenujemo "klasična arhitektura". Rimljani, ki so delali pred več kot 2000 leti, so obok kopirali od Etruščanov, ti pa so ga kopirali od Mezopotamcev. Kamniti stebri, ki še vedno podpirajo številne pomembne stavbe, kot je Partenon v Atenah, so bili preprosto prekopirani iz prvih lesenih stebrov.

Klasična arhitektura je bila zelo formalna in je vedno upoštevala zakone. Uporabljala je simetrijo, ki v resnici pomeni ravnovesje, in proporce, ki pomenijo ohranjanje določenih oblik. Zlata sredina je bilo pravilo (ali zakon), ki je (zelo preprosto povedano) reklo, da bo pri oblikovanju sobe ali katere koli druge stvari najbolje, če bo dolga stran vedno 1,6-krat daljša od kratke. V klasični arhitekturi obstajajo številni zakoni, na primer, kako visoka mora biti sredina obokanega mostu (kar je odvisno od tega, kako širok mora biti most). Ti zakoni so bili naučeni na podlagi tisočletnih izkušenj in veljajo tako danes kot pred 2000 leti.

V nekaterih delih sveta, na primer v Indiji, je arhitektura znana po klesanju kamna na templjih in palačah. Na Kitajskem, Japonskem, v jugovzhodni Aziji, Afriki, Mehiki ter Srednji in Južni Ameriki so nastali različni arhitekturni slogi.

Kasneje so v srednjem veku v Zahodni Evropi ustvarili romansko arhitekturo, nato pa še gotsko arhitekturo. Gotske stavbe imajo visoka, koničasta okna in loke. Veliko cerkva ima gotsko arhitekturo. V tem času so gradili tudi gradove. V vzhodni Evropi so imele cerkve običajno kupole. Klasični arhitekturi iz preteklosti so ljudje dodajali svoje zamisli in okrasje. Renesansa je prinesla vrnitev h klasičnim idejam.

V poznem 18. stoletju so z industrijsko revolucijo ljudje začeli izumljati stroje za hitro in poceni izdelavo stvari. Med to revolucijo ali po njej so bile zgrajene številne tovarne in mlini. Desetletja pozneje, v viktorijanski dobi, so arhitekti, kot sta George Fowler Jones in Decimus Burton, pri gradnji novih cerkva še vedno sledili gotskemu slogu. Do takrat sta bila velikost in slog stavb omejena z močjo lesa in zidovja, iz katerega so bile zgrajene. Gotske katedrale so bile med največjimi stavbami, saj je gotski lok v kombinaciji z oporniki omogočal gradnjo višjih kamnitih stavb. Na primer, katedrala v Ulmu v Nemčiji je visoka več kot 500 metrov. Vendar ima gradnja iz kamna svoje meje in previsoka gradnja lahko povzroči zrušenje. To se je zgodilo katedrali v Beauvaisu, ki ni bila nikoli dokončana.

Proti koncu 19. stoletja je z drugo industrijsko revolucijo jeklo postalo veliko cenejše. Arhitekti so pri gradnji začeli uporabljati izume, kot so kovinski nosilci in armirani beton. Primer je Eifflov stolp v Parizu. Stavbe so zdaj lahko višje kot kdaj koli prej. Imenujemo jih nebotičniki. Nova tehnologija nas je osvobodila tradicionalnih omejitev in zaradi novih možnosti, ki so jih ti materiali ponujali, so bili mnogi tradicionalni načini gradnje in ideje o slogu ponovno ovrednoteni, zamenjani ali opuščeni. Poceni in močno steklo je kmalu prineslo prozorne zunanje stene, zlasti za poslovne stavbe.

Modernizem je ime za arhitekturni slog, ki se je razvil zaradi teh novih gradbenih tehnologij, njegovi začetki pa so vidni že leta 1890. Modernizem se lahko nanaša tudi na določeno skupino arhitektov in stavb od začetka do konca 20. stoletja, zato morda ni pravi izraz za številne stavbe, zgrajene po tem času, ki se včasih imenujejo "postmoderne".

Številne največje svetovne zgradbe so zgradili sodobni arhitekti, kot so Frank Lloyd Wright, I. M. Pei, Adrian Smith, Edward Durell Stone, Frank Gehry, Fazlur Khan, Gottfried Böhm in Bruce Graham.

Romanski sklepnik v dimljah


Preprostejša stavba na Madžarskem


Arhitektura ima lahko veliko slogov, na primer ukrivljen Guggenheimov muzej v New Yorku.


Nova tehnologija omogoča nove vrste stavb, kot je Willis Tower v Chicagu.

Sorodne strani

• Arhitekt
• Art
• Seznam stavb
• Nebotičnik
• Gradbeni inženiring
• Akustika
• Gradbeni zakonik
• Gradbeni materiali
• Vzorčni jezik
• Območja svetovne dediščine