Srednji vek
Srednji vek je bilo približno tisočletno obdobje v evropski zgodovini. Začelo se je okoli leta 476, ko je prenehalo obstajati Zahodno rimsko cesarstvo, in trajalo približno do prihoda Krištofa Kolumba v Novi svet leta 1492. Srednji vek se tako imenuje zato, ker gre za čas med padcem cesarskega Rima in začetkom zgodnje moderne Evrope. To obdobje je znano tudi kot srednji vek, temni vek (zaradi izgubljene tehnologije rimskega imperija) ali doba vere (zaradi vzpona krščanstva in islama). V ožjem smislu se izraz "temni vek" nanaša le na zelo zgodnje obdobje, od leta 476 do leta 800 (ko je Karel Veliki postal cesar Svetega rimskega cesarstva). Ker je le malo ljudi znalo pisati, je o temnem veku znanega manj kot o prejšnjih obdobjih.
Propad Rimskega cesarstva in vdori barbarskih plemen so opustošili evropska mesta in njihove prebivalce. Temni vek je dobil to ime, ker je bila Evropa v primerjavi z urejenostjo klasične antike v neredu, življenje pa je bilo kratko in revno. Veliko znanja, ki so ga uporabljali Rimljani (znanost, tehnologija, medicina in literatura), je bilo izgubljenega. Obdobje temnega srednjega veka so zaznamovale množične migracije, vojne in kuge. Trajalo je približno 300 let, dokler ni razvoj fevdalizma delno zmanjšal nenehnega nasilja. Cesar Karel Veliki je bil kronan leta 800 po Kr. in je spodbujal red, izobraževanje in civilizacijo. Evropa je počasi začela ponovno pridobivati, kar je bilo v teh stoletjih izgubljeno.
V srednjem veku se je Evropa spreminjala, saj so ostanki velikega zahodnorimskega cesarstva počasi postajali neodvisne in združene nacionalne države, kot so Anglija, Škotska, Francija (ki se je razvila iz kraljevine Frankov), Madžarska, Španija, Portugalska, Poljska, Litva, Danska in Norveška.
Bizanc: Bizanc: druga stran Rima
Medtem so ostanki vzhodnega Rima postali Bizantinsko cesarstvo, ki ga je leta 330 po Kr. ustanovil rimski cesar Konstantin in je imelo glavno mesto Konstantinopel. Bizantinsko cesarstvo je nadzorovalo Malo Azijo in severno Afriko, včasih pa tudi južno Španijo in južno Italijo, vendar so njegove dežele počasi odjedali sovražniki, kot so Turki in Franki.
Konstantinopel je bil obzidano mesto na polotoku, ki ga je bilo težko napasti. Osmanski Turki so leta 1453 osvojili Konstantinopel. Mesto so poimenovali s sedanjim imenom Istanbul. Padec Konstantinopla se včasih imenuje konec srednjega veka.
Obleganje Konstantinopla je prikazano v rokopisu iz 15. stoletja (Chronique de Charles VII)
Islam in njegova zlata doba
Islam je v začetku 7. stoletja ustanovil islamski prerok Mohamed. Muslimani verjamejo, da je Koran končno Božje razodetje človeštvu. Islam je hitro osvojil večji del Bližnjega vzhoda in severne Afrike ter se razširil vzdolž glavnih trgovskih poti starega sveta, saj je našel zanimanje pri trgovcih in popotnikih.
Islamska religija se je kmalu razdelila na sunitske in šiitske muslimane. Sunitska vera je večinska (približno 85 % muslimanov pripada tej sekti), večina šiitov pa živi v sodobnem Iranu in Iraku. Razkol med suniti in šiiti se primerja s protestantsko reformacijo v krščanski cerkvi, ki se je zgodila veliko pozneje, leta 1517.
Muslimanski osvajalci so kmalu formalno zavzeli krščanska ozemlja v današnjem Iraku, Siriji, Egiptu, Severni Afriki in Španiji. Kristjanom je uspelo obdržati Francijo in druge evropske države. Muslimansko Osmansko cesarstvo je sčasoma osvojilo dele vzhodne Evrope. Številne muslimanske države so imele v lasti obsežna ozemlja in so postale velesile srednjega veka.
V srednjem veku so muslimani dosegli obdobje, ki se ga spominjamo kot zlato dobo znanja. V času sporov v Evropi so številni muslimanski kalifi in sultani zbirali starodavna besedila velikih klasičnih imperijev (na primer kalifi iz andaluzijske Kordobe z rimskimi besedili ali anatolski seldžuški sultani z grškimi besedili) in poskušali to znanje ponovno vključiti v svoj čas. V tem času je perzijski musliman pomagal razviti napredek v algebri. Zlata doba islama se je končala z mongolskimi vpadi sredi 13. stoletja.
Azijska trgovina in bubonska kuga
V srednjem veku je postala trgovina med državami veliko bolj razširjena. Večinoma je potekala po bližnjevzhodno-azijski trgovski poti, znani kot svilena pot. Arabci so bili posredniki v mednarodni trgovini. Trgovina je v tem času temeljila na vrednosti predmeta. Predmeti, ki so imeli večjo vrednost in majhno težo, so potovali najdlje (zlato, svila itd.), predmeti, ki so bili težji in manj vredni, pa so potovali predvsem na kratke razdalje. Hrana, na primer, je večinoma potovala le znotraj nekaj vasi.
V visokem srednjem veku se je začelo vračati bogastvo in potrošniki so spet začeli zahtevati razkošje. Svila, porcelan, začimbe, kadila, zlato in dragulji so potovali na tisoče kilometrov čez puščave, gore in ravnine. Iz Evrope v Azijo so iz Evrope uvažali steklo.
Med križarskimi vojnami (1095-1291) je bila trgovina večkrat močno prekinjena zaradi vojn med muslimani in kristjani ter mongolskih vpadov, pozneje pa še zaradi črne kuge. Domneva se, da so Mongoli kugo prinesli s seboj iz Azije in v letih 1347-1351 opustošila svetovno prebivalstvo. V tem času je kuga pomorila skoraj tretjino svetovnega prebivalstva, čeprav se Amerike bolezen sploh ni dotaknila.
Budizem v srednjem veku
Budizem je neteistična religija (z drugimi besedami, budisti ne verjamejo v boga), ki temelji na filozofiji. Začel se je v Indiji, vendar ga na tem območju skorajda ni več. Muslimanski zavojevalci so v Indiji izrinili ta sistem verovanj in tako bolj ali manj prisilili budizem, da je pobegnil na vzhod (kjer se je sčasoma močno ukoreninil na Kitajskem).
Mongolski imperij in kitajsko raziskovanje
V srednjem veku so Mongoli ustvarili največji imperij na svetu, ki je obvladoval večji del Azije, Bližnjega vzhoda in daljnega vzhoda Evrope. Mongolski imperij je bil tako velik in mogočen, da je zaradi svoje moči uvedel tako imenovani Pax Mongolica, podoben rimskemu Pax Romana (pax je latinska beseda za mir). Ker v mongolskem cesarstvu ni bilo vojn, sta se mednarodna trgovina in diplomacija vzdolž svilene ceste močno razširili.
Mongolski vodja Džingiskan je zgradil tako velik imperij, da je ob njegovi smrti leta 1227 propadel (podobno kot imperij Aleksandra Velikega). Nekdanji mongolski imperij se je razdelil na štiri dele, tako da je Kitajska ponovno postala prevladujoča sila na Daljnem vzhodu. Kasneje so Kitajci pod vladavino dinastije Yuan ponovno prevzeli nadzor nad severno Kitajsko.
Okoli leta 1405 se je kitajski admiral Zheng He odpravil raziskovat svet. Njegova flota 300 "ladij z zakladom" je raziskala velika območja vzhodnega sveta in je bila večkrat večja od vsega, kar so zgradili Evropejci. (Ladja z zakladom Zheng He je bila širša kot Kolumbova ladja Santa Maria).
Slika Donije in Jelckame, ki se borita za svobodo svojega ljudstva. Slika se imenuje: "Dapperheid van Grote Pier", kar pomeni: "Pogum velikega pirja".
Pozni srednji vek
Pozni srednji vek sta bili zadnji dve stoletji srednjega veka, približno od leta 1291 (ko so se končale križarske vojne) do leta 1492 (Kolumbovo potovanje v novi svet). V tem obdobju je orožje zamenjala vojna, aristokracija in fevdalizem pa sta postala manj pomembna. Države so ustanavljale stalne vojske. Pred tem so se vojske ustanavljale le ob vojni. Države so samo svoje zakone, denar in identiteto poenotile po vsej državi. [pojasni] Razvili so se tehnologija, gospodarstvo in znanost. Ustanovljena so bila mesta, obstoječa mesta pa so postajala večja in bogatejša. Francija in Anglija sta se spopadli v stoletni vojni. Moskovska velika kneževina je tako kot Kitajci ponovno pridobila neodvisnost od Mongolov in pod imenom "Rusija" postala najpomembnejša država v Vzhodni Evropi.
V 15. stoletju so osmanski Turki osvojili Bizantinsko cesarstvo. Ta dogodek je prekinil svileno pot, zato so morali Evropejci poiskati nove trgovske poti. Muslimani pa so bili pregnani iz Španije. Ta dogodek je sprožil obdobje odkritij v renesansi.
V poznem srednjem veku so se Frizijci med letoma 1515 in 1523 uprli Habsburžanom. V boj sta jih vodila legendarna bojevnika in vojskovodji Donia in Jelckama. Na koncu so bili poraženi in obglavljeni v Leeuwardnu.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je srednji vek?
O: Srednji vek je približno tisočletno obdobje v evropski zgodovini, ki se je začelo okoli leta 476 in končalo okoli leta 1492. Zaradi vse večje priljubljenosti krščanstva in islama v tem času ga imenujejo tudi "doba vere".
V: Kako so na zgodnji srednji vek gledali učenjaki v preteklosti?
O: Pretekli učenjaki so zmotno menili, da je bilo v tem obdobju zelo malo kulture, dobre literature, umetnosti ali napredka, zato so ga imenovali "temni vek".
V: Kaj se je zgodilo z Evropo po padcu rimskega cesarstva?
O: Po padcu rimskega cesarstva je Evropa doživela množične migracije, vojne in kuge, ki so jo opustošile. Zaradi tega se je izgubilo veliko novega znanja, ki so ga pridobili Rimljani.
V: Kdo je leta 800 po Kristusu postal rimski cesar?
O: Karel Veliki je leta 800 postal rimski cesar. Spodbujal je red, izobraževanje in civilizacijo, kar je Evropi pomagalo, da je počasi pridobila nazaj, kar je izgubila.
V: Kakšne so bile posledice življenja v tem obdobju?
O: Življenje ljudi je bilo kratko in težko zaradi vojn in epidemij, ki so po Evropi in Aziji pomorile milijone ljudi. Poleg tega je bilo 300 let prisotno nenehno nasilje, dokler ga ni zmanjšal fevdalizem.
V: Kateri narodi so v tem obdobju nastali v starem zahodnem rimskem cesarstvu? O: Države, ki so nastale v starem zahodnem rimskem cesarstvu, so bile Anglija, Škotska, Madžarska, Španija, Portugalska, Poljska Litva Danska Norveška Francija (ki se je razvila iz kraljevine Frankov).
