Srednji vek: zgodovina, značilnosti in prehod v zgodnjo moderno Evropo

Srednji vek: podrobna zgodovina, značilnosti in prehod v zgodnjo moderno Evropo — od padca Rima, temnega veka in fevdalizma do preporoda in nastanka narodnih držav.

Srednji vek je bilo približno tisočletno obdobje v evropski zgodovini. Začelo se je okoli leta 476, ko je prenehalo obstajati Zahodno rimsko cesarstvo, in trajalo približno do prihoda Krištofa Kolumba v Novi svet leta 1492. Srednji vek se tako imenuje zato, ker gre za čas med padcem cesarskega Rima in začetkom zgodnje moderne Evrope. To obdobje je znano tudi kot srednji vek, temni vek (zaradi izgubljene tehnologije rimskega imperija) ali doba vere (zaradi vzpona krščanstva in islama). V ožjem smislu se izraz "temni vek" nanaša le na zelo zgodnje obdobje, od leta 476 do leta 800 (ko je Karel Veliki postal cesar Svetega rimskega cesarstva). Ker je le malo ljudi znalo pisati, je o temnem veku znanega manj kot o prejšnjih obdobjih.

Propad Rimskega cesarstva in vdori barbarskih plemen so opustošili evropska mesta in njihove prebivalce. Temni vek je dobil to ime, ker je bila Evropa v primerjavi z urejenostjo klasične antike v neredu, življenje pa je bilo kratko in revno. Veliko znanja, ki so ga uporabljali Rimljani (znanost, tehnologija, medicina in literatura), je bilo izgubljenega. Obdobje temnega srednjega veka so zaznamovale množične migracije, vojne in kuge. Trajalo je približno 300 let, dokler ni razvoj fevdalizma delno zmanjšal nenehnega nasilja. Cesar Karel Veliki je bil kronan leta 800 po Kr. in je spodbujal red, izobraževanje in civilizacijo. Evropa je počasi začela ponovno pridobivati, kar je bilo v teh stoletjih izgubljeno.

V srednjem veku se je Evropa spreminjala, saj so ostanki velikega zahodnorimskega cesarstva počasi postajali neodvisne in združene nacionalne države, kot so Anglija, Škotska, Francija (ki se je razvila iz kraljevine Frankov), Madžarska, Španija, Portugalska, Poljska, Litva, Danska in Norveška.

Deli srednjega veka

Srednji vek običajno delimo na tri glavna obdobja:

• Zgodnji srednji vek (približno 5.–10. stoletje) – obdobje selitev, preoblikovanja rimskih institucij, nastanka fevdalnih odnosov in oblikovanja novih kraljestev.
• Visoki srednji vek (11.–13. stoletje) – čas gospodarske rasti, rasti mest in trgovine, gradnje katedral v romanskem in gotskem slogu ter ustanavljanja univerz.
• Pozni srednji vek (14.–15. stoletje) – obdobje kriz (kuga, vojne, socialni nemiri) in hkrati predhodnik prehoda v zgodnjo moderno dobo.

Družbena ureditev in fevdalizem

Osnovna enota družbene in gospodarske organizacije je bil fevdalni sistem, ki je temeljil na odnosih med gospodarsko odvisnimi kmeti (podložniki) in zemljiškimi gospodarji (gospodarji, vitezi, plemstvo). Veliko ljudi je živelo na podeželju v okviru gospodovišč (manorjev), kjer je potekalo kmetijstvo, plačila v naravi in lokalna pravna ureditev. Viteštvo, gradovi in obrambe so bili del tega sistema, ki je zagotavljal varnost, a tudi neenakost in omejene družbene mobilnosti.

Cerkev in religija

Krščanska cerkev je imela izjemen vpliv na vsakdanje življenje, politiko in kulturo. Rimskokatoliška cerkev je bila osrednja institucija v zahodni Evropi, medtem ko je na območju Bližnjega vzhoda in severne Afrike rasel islam, ki je oblikoval močne kulture in vede. Cerkev je upravljala samostane, izobraževalne ustanove in imela pomembno vlogo pri ohranjanju znanja. Veliki cerkveni dogodki, kot sta velika vzhodno-zahodna razdrobitev (škizem leta 1054) in poznejše konflikte o investituri, so vplivali na odnos med svetnimi vladarji in papeštvom.

Gospodarstvo, mestni razvoj in trgovina

Po začetnem upadu je gospodarstvo v visoki sredini oživelo: izboljšanje kmetijskih orodij, tristranski gnojni obrat, mlini in večja uporaba železnega orodja so povečali proizvodnjo. Obnovilo se je trgovanje; nastala so mesta in cehi. Pomembne so bile trgovske poti čez Sredozemlje in v severni Evropi (Hanza). Povečana trgovinska izmenjava je spodbudila rast denarnega gospodarstva, razvoj bankskih praks in pojav bogatejšega meščanstva.

Kultura, umetnost in znanost

Srednji vek je prinesel bogat umetniški in arhitekturni razvoj: romanska in gotska arhitektura (katedrale, samostani), iluminirani rokopisi, kiparstvo ter verska glasba. V 12. in 13. stoletju so vzniknile prve univerze (npr. Bologna, Pariz, Oxford), kjer so se razvijale teologija, prava, medicina in filozofija. Prevodi del iz arabskega sveta so omogočili vrnitev antične filozofije in znanja v zahodno Evropo.

Vojske, križarske vojne in kuge

Križarske vojne (od konca 11. stoletja dalje) so imele velik vpliv na odnose med Evropo in Bližnjim vzhodom, spodbudile so trgovino, spodbudile tehnološki prenos in izoblikovale politične interese. Pozno srednjeveška Evropa pa je bila pretresena tudi z velikimi katastrofami: Črna smrt (kuga) v 14. stoletju je ubila znaten del prebivalstva, kar je povzročilo hude gospodarske in socialne spremembe. Hkrati so trajale dolgotrajne vojne, kot je Stoletna vojna med Anglijo in Francijo, ki so pospešile razvoj vojaške tehnologije in državno organizacijo.

Prehod v zgodnjo moderno Evropo

Prehod iz srednjega v zgodnjo moderno dobo ni bil trenutek, temveč niz procesov:

• Gospodarska rast in oživitev trgovine
• Rast mest in centralizacija oblasti v rokah kraljev (ustvarjanje državnih uprav in vojska)
• Tehnološki in intelektualni napredek – izum tiska (Gutenberg okoli 1450), prenova pravnih in izobraževalnih sistemov
• Rast humanizma in renesanse, ki je ponovno usmerila pozornost na antično kulturo in posameznika
• Velika geografska odkritja in začetki evropske kolonizacije, v katerih so pomembno vlogo odigrale potujoče sile na Pirenejskem polotoku in pomorski razvoj

Ti dejavniki so privedli do zmanjšanja gospodarske in družbene osnovne za fevdalizem ter odprli pot za nastanek zgodnjesodobnih narodnih držav, tržnega gospodarstva in drugačnih kulturnih vrednot, kar zaznamuje začetek zgodnje moderne Evrope.

Zaključek

Srednji vek je bilo raznoliko, kompleksno in dolgo obdobje, v katerem so nastale mnoge institucije in kulturne prakse, ki so oblikovale sodobno Evropo. Čeprav ga je v preteklosti pogosto opisovalo kot "temen", današnje zgodovinopisje poudarja tudi obnovitvene, ustvarjalne in prehodne vidike tega časa.

Bizanc: Bizanc: druga stran Rima

Medtem so ostanki vzhodnega Rima postali Bizantinsko cesarstvo, ki ga je leta 330 po Kr. ustanovil rimski cesar Konstantin in je imelo glavno mesto Konstantinopel. Bizantinsko cesarstvo je nadzorovalo Malo Azijo in severno Afriko, včasih pa tudi južno Španijo in južno Italijo, vendar so njegove dežele počasi odjedali sovražniki, kot so Turki in Franki.

Konstantinopel je bil obzidano mesto na polotoku, ki ga je bilo težko napasti. Osmanski Turki so leta 1453 osvojili Konstantinopel. Mesto so poimenovali s sedanjim imenom Istanbul. Padec Konstantinopla se včasih imenuje konec srednjega veka.

Obleganje Konstantinopla je prikazano v rokopisu iz 15. stoletja (Chronique de Charles VII)

Azijska trgovina in bubonska kuga

V srednjem veku je postala trgovina med državami veliko bolj razširjena. Večinoma je potekala po bližnjevzhodno-azijski trgovski poti, znani kot svilena pot. Arabci so bili posredniki v mednarodni trgovini. Trgovina je v tem času temeljila na vrednosti predmeta. Predmeti, ki so imeli večjo vrednost in majhno težo, so potovali najdlje (zlato, svila itd.), predmeti, ki so bili težji in manj vredni, pa so potovali predvsem na kratke razdalje. Hrana, na primer, je večinoma potovala le znotraj nekaj vasi.

V visokem srednjem veku se je začelo vračati bogastvo in potrošniki so spet začeli zahtevati razkošje. Svila, porcelan, začimbe, kadila, zlato in dragulji so potovali na tisoče kilometrov čez puščave, gore in ravnine. Iz Evrope v Azijo so iz Evrope uvažali steklo.

Med križarskimi vojnami (1095-1291) je bila trgovina večkrat močno prekinjena zaradi vojn med muslimani in kristjani ter mongolskih vpadov, pozneje pa še zaradi črne kuge. Domneva se, da so Mongoli kugo prinesli s seboj iz Azije in v letih 1347-1351 opustošila svetovno prebivalstvo. V tem času je kuga pomorila skoraj tretjino svetovnega prebivalstva, čeprav se Amerike bolezen sploh ni dotaknila.

Budizem v srednjem veku

Budizem je neteistična religija (z drugimi besedami, budisti ne verjamejo v boga), ki temelji na filozofiji. Začel se je v Indiji, vendar ga na tem območju skorajda ni več. Muslimanski zavojevalci so v Indiji izrinili ta sistem verovanj in tako bolj ali manj prisilili budizem, da je pobegnil na vzhod (kjer se je sčasoma močno ukoreninil na Kitajskem).

Mongolski imperij in kitajsko raziskovanje

V srednjem veku so Mongoli ustvarili največji imperij na svetu, ki je obvladoval večji del Azije, Bližnjega vzhoda in daljnega vzhoda Evrope. Mongolski imperij je bil tako velik in mogočen, da je zaradi svoje moči uvedel tako imenovani Pax Mongolica, podoben rimskemu Pax Romana (pax je latinska beseda za mir). Ker v mongolskem cesarstvu ni bilo vojn, sta se mednarodna trgovina in diplomacija vzdolž svilene ceste močno razširili.

Mongolski vodja Džingiskan je zgradil tako velik imperij, da je ob njegovi smrti leta 1227 propadel (podobno kot imperij Aleksandra Velikega). Nekdanji mongolski imperij se je razdelil na štiri dele, tako da je Kitajska ponovno postala prevladujoča sila na Daljnem vzhodu. Kasneje so Kitajci pod vladavino dinastije Yuan ponovno prevzeli nadzor nad severno Kitajsko.

Okoli leta 1405 se je kitajski admiral Zheng He odpravil raziskovat svet. Njegova flota 300 "ladij z zakladom" je raziskala velika območja vzhodnega sveta in je bila večkrat večja od vsega, kar so zgradili Evropejci. (Ladja z zakladom Zheng He je bila širša kot Kolumbova ladja Santa Maria).

Slika Donije in Jelckame, ki se borita za svobodo svojega ljudstva. Slika se imenuje: "Dapperheid van Grote Pier", kar pomeni: "Pogum velikega pirja".

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je srednji vek?

V: Kako so na zgodnji srednji vek gledali učenjaki v preteklosti?

V: Kaj se je zgodilo z Evropo po padcu rimskega cesarstva?

V: Kdo je leta 800 po Kristusu postal rimski cesar?

V: Kakšne so bile posledice življenja v tem obdobju?

Išči po črki