Zgodnji novi vek v Evropi (15.–18. stoletje): od renesanse do revolucij

Zgodnji novi vek v Evropi (15.–18. stoletje): od renesanse do revolucij — poglobljen pregled znanosti, državnosti, kolonizacije in družbenih preobratov.

Zgodnji novi vek (približno 15.–18. stoletje) označuje zgodovinsko obdobje v ZahodniEvropi in njenih prvih kolonijah, ki leži med poznejšim srednjim vekom in vzponom industrijske revolucije. Časovno zajema približno obdobje od sredine 15. stoletja do konca 18. stoletja, vendar natančni začetki in konci variirajo po regijah: v zahodni Evropi se spremembe začnejo zgodaj, v vzhodni in severni Evropi pa se procesi včasih odvijajo počasneje.

Glavne značilnosti obdobja

Zgodnji novi vek je prelomno obdobje, v katerem so se prepletali politični, gospodarski, kulturni in verski preobrati. Med najpomembnejšimi značilnostmi so:

• Utrjevanje nacionalnih držav in centraliziranih monarhij ter v nekaterih primerih nastanek absolutizma;
• Razpad fevdalnega reda in postopna odprava podložništva kot prevladujoče obliko odnosov v podeželski družbi;
• Verska delitev Evrope zaradi protestantske reformacije in kasnejše katoliške protireformacije;
• Gospodarska preobrazba: razvoj trgovalnega kapitalizma, pojavljanje merkantilizma, rast mest, ustanavljanje delniških družb in pospešeno širjenje trgovskih mrež;
• Kolonizacija in globalizacija: evropske sile so vzpostavile trgovske in kolonialne imperije v Ameriki, Afriki in Aziji, kar je sprožilo kolumbovsko izmenjavo blaga, bolezni in ljudi;
• Intelektualni in znanstveni preboji, ki vodijo v znanstveno revolucijo in pozneje v razsvetljenstvo;
• Kultura in umetnost: renesansa, humanizem ter novi slogi v arhitekturi, slikarstvu in literaturi;
• Socialni konflikti in vojne, ki so vključevali verske spopade, državljanske vojne in spopade med velikimi silami.

Pomembni dogodki — časovnica

• 1440–1450 (Gutenberg): Johannes Gutenberg je razvil tiskarski postopek z gibljivimi črkami v Evropi, kar je pomenilo revolucijo v kroženju informacij in širjenju znanja. Tisk s premikljivimi črkami je bil sicer že znan v Aziji, a Gutenbergov izum je omogočil množično tiskanje v Evropi.
• 1453: Osmani so osvojili Konstantinopel, kar je pomenilo konec Bizantinskega cesarstva. Isto leto se šteje tudi za zaključek stoletne vojne z bitko pri Castillonu.
• 1485: konec vojn rodbin v Angliji — zadnji kralj Plantagenetov, Rihard III., je bil ubit pri Bosworthu; prične se obdobje Tudorjev (Henrik VII).
• 1492: Krištof Kolumb je dosegel Ameriko; isto leto se je zaključila rekonkista na Iberskem polotoku in izgnani so bili Mavri ter Jude iz Španije.
• 1494: začetki italijanskih vojn po invaziji Karla VIII. — obdobje, v katerem so se italijanske države znašle v središču bojev in v katerih je renesansa dobila širši evropski vpliv.
• 1513: izid dela Machiavellija Princ, ki je pomembno vplival na razvoj moderne politične misli.
• 1517: Martin Luther je v Wittenbergu objavil svojih 95 tez, kar se šteje za začetek protestantske reformacije in velike verske preobrazbe Evrope.
• 1543–17. stoletje: znanstvena revolucija — dela kot Kopernikovo delo (1543), Kepler, Galilej in Newton spreminjajo razumevanje narave in metode raziskovanja.
• 1545–1563: Tridentinski koncil je začel cerkveno protireformacijo in utrdil doktrine Rimskokatoliške cerkve, hkrati pa sprožil notranje reforme v katoliški cerkvi.
• 1618–1648: Tridesetletna vojna v Srednji Evropi — ena najbolj uničujočih verskih in političnih vojn v obdobju, končana z mirom v Westfaliji (1648), ki je utrdil načelo državne suverenosti.
• 1642–1651: angleška državljanska vojna in obdobje parlamentarnega eksperimentiranja; 1688 pa Glorious Revolution v Angliji, ki vodi k ustavnim spremembam.
• 17. stoletje: zlata doba Nizozemske, rast pomorskih imperijev (npr. angleška East India Company), razmah morskega trgovanja in začetki široke atlantske trgovine, vključno s trgovino s sužnji.
• ok. 1750: začetek industrijske revolucije v Veliki Britaniji, ki postopoma preobrazi proizvodnjo, energijo in družbeno ureditev;
• 1789: izbruh francoske revolucije, ki simbolično označuje konec zgodnjega novega veka in začetek novega obdobja radikalnih političnih sprememb v Evropi.

Družbene in gospodarske spremembe

V zgodnjem novem veku je prišlo do preobrazb v lastništvu zemlje, delu in trgovini. Pojav tržnega kapitalizma, rast mestne buržoazije in razvoj finančnih institucij (banke, zavarovalništvo, delniške družbe) sta spodbudila akumulacijo kapitala. Merkantilizem kot gospodarska politika je spodbudil državno usmerjeno gospodarstvo, varovanje domače industrije in kolonialno tekmovanje za vire in trge.

V 16. stoletju se je pojavila tako imenovana »price revolution« — dolgotrajna inflacija, povezana z dotoki plemenitih kovin iz Amerike (npr. srebro iz Potosíja), kar je imelo široke družbene posledice. Hkrati se je razširil sistem najemnega dela in se je zrasla delitev dela med mesti in podeželjem.

Kulturni in verski razvoj

Renaissance in humanizem sta prenovila interese po klasični antiki, umetnosti in izobraževanju. Tisk je omogočil širjenje idej in večjo pismenost. Reformacija je razdelila krščanstvo in vodila v nastanek različnih konfesičnih držav; [katoliška] protireformacija je skušala obnoviti notranjo disciplino in jasno opredeliti učno stališče cerkve. Konfessionalizacija je vplivala tudi na izobraževanje, upravo in vsakdanje življenje ljudi.

Na prelomu 16. in 17. stoletja so se razmahnili tudi preganjanja čarovnic, kar je odraz negotovosti, verskih napetosti in družbenih kriz. Vzporedno s tem so se razvijale tudi nove znanstvene metode, ki so izzivale tradicionalne poglede in pripravljale teren za razsvetljenstvo v 18. stoletju.

Vojaški in politični učinki

Dolgotrajne vojne — kot so italijanske vojne, tridesetletna vojna in konflikti med evropskimi silami — so spremenile način vodenja države in financiranja vojne. Pojav stalnih vojaških sil, obdavčitev in uradnega državnega aparata je okrepil centralno oblast. Po miru v Westfaliji (1648) se je krepilo načelo suverenosti in diplomatije, kar je postavilo temelje za sodobni mednarodni sistem držav.

Globalne posledice

Evropska kolonizacija Amerike, Azije in Afrike je vzpostavila nove trgovske poti in pretoke blaga, ljudi in idej. Amerika je postala vir dragocenih surovin; hkrati je prišlo do dramatičnih posledic za avtohtone prebivalce zaradi bolezni, nasilja in izčrpavanja virov. Atlantska trgovina s sužnji je povezana z oblikovanjem modernih imperijev in globalne ekonomije. Ta proces je prispeval k dolgotrajnim geopolitičnim in demografskim spremembam po vsem svetu.

Zaključek

Zgodnji novi vek je obdobje dinamičnih sprememb, v katerem se stari srednjeveški okviri razgrajujejo, medtem ko nastajajo nove politične oblike, gospodarske prakse in kulturne paradigme. Večina sprememb, ki so se začele v tem obdobju — od znanstvenega raziskovanja do kolonialnih povezav in družbenih prestrukturiranj — je oblikovala sodobno Evropo in njen vpliv v svetu. Meje med srednjim vekom, zgodnjim novim vekom in moderno dobo niso strogo določene; kot pogosti oznaki konca tega obdobja zgodovinopisno izpostavljamo začetke industrijske revolucije v 18. stoletju ali velike politične premike, kot je francoska revolucija leta 1789.

Če želite, lahko pripravim krajši povzetek ključnih dogodkov za učni list ali časovno os v obliki slike za lažjo preglednost.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je zgodnje moderno obdobje?

V: Kateri pomembni datumi zaznamujejo to obdobje?

V: Kako so kralji in vladarji izkoristili to spremembo v razumevanju?

V: Kateri so nekateri intelektualni dosežki v tem času?

V: Kdaj se je začel vzpon kapitalizma?

V: Kateri je bil končni datum zgodnjega novega veka?

Išči po črki