Razglasitev osvoboditve je bil ukaz ameriškega predsednika Abrahama Lincolna o osvoboditvi sužnjev v desetih državah. Veljal je za sužnje v državah, ki so se leta 1863 med ameriško državljansko vojno še vedno upirale. Dejansko ni takoj osvobodil vseh sužnjev v teh državah, saj so bila ta območja še vedno pod nadzorom Konfederacije. Vendar je takoj osvobodila vsaj 20 000 sužnjev in skoraj vse 4 milijone sužnjev (glede na popis prebivalstva Združenih držav iz leta 1860), ko je vojska Unije napredovala v konfederacijske države. Do trinajstega amandmaja k ustavi Združenih držav Amerike leta 1865 so imele samo zvezne države pravico odpraviti suženjstvo znotraj svojih meja. Zato je Lincoln v vlogi vrhovnega poveljnika izdal razglas kot vojni ukrep.
Z razglasitvijo je emancipacija postala cilj državljanske vojne. Prav tako je oslabila prizadevanja Anglije in Francije za uradno priznanje Konfederacije. Ko so enote Unije napredovale na uporniško (konfederacijsko) ozemlje, so na dan osvobodile na tisoče sužnjev. Mnogi niso čakali, ampak so pobegnili od svojih lastnikov, da bi zahtevali svobodo.
Pet suženjskih držav (mejne države) je ostalo zvestih Uniji in niso bile v vojni z zvezno vlado. Zato Lincoln ni imel pooblastil za osvoboditev sužnjev v teh zveznih državah, zato se ta razglas v teh državah ni uporabljal. Razglas prav tako ni veljal za Tennessee ter za območja v Virginiji in Louisiani, ki so jih sile Unije že nadzorovale.
Datum in vrsta ukaza
Končni razglas je bil izdan 1. januarja 1863, po predhodnem Preliminary Emancipation Proclamation od 22. septembra 1862, s katerim je Lincoln odpiral možnost takega ukrepa, če se Konfederacija ne bi vrnila v zvezo. Bil je predsedniški izvršni ukaz — znan kot Emancipation Proclamation — in je deloval kot vojaški ukrep, utemeljen s predsednikovimi pooblastili kot vrhovnega poveljnika z namenom oslabitve vojaške moči Konfederacije.
Pravna narava in omejitve
Razglasitev ni bila enaka splošni odpravi suženjstva. Njena moč je temeljila na vojaškem položaju in veljala je samo na ozemljih v uporu proti Uniji. V praksi je to pomenilo, da je razglas začel veljati šele tam, kjer je imel Unijin vojski dovolj nadzora, da ga je lahko izvršil. V zveznih mejnih državah (Delaware, Maryland, Kentucky, Missouri) in v že osvobojenih ali zasedenih delih Konfederacije razglas ni spremenil statusa sužnjev.
Izvedba in neposredne posledice
Ko so sile Unije osvobajale ozemlja, so bile osvobojene velike skupine ljudi. Poleg neposredne svobode je razglas omogočil prostovoljno pridružitev prostovoljcev afriškega porekla v vojsko Unije — več deset tisoč prostovoljcev se je pridružilo, kar je okrepilo vojaško moč Severa in spreminjalo družbeno sestavo armad. Skupno je med vojno v enote Unije vstopilo približno 180 000 Afroameričanov v kopenski vojski in okoli 19 000 v mornarici, kar je bistveno prispevalo k zmagi Unije.
Mednarodni in dolgoročni vpliv
Razglas je imel pomemben mednarodni učinek: zmanjšal je možnosti, da bi Velika Britanija ali Francija uradno priznali Konfederacijo, saj bi podprle režim, katerega glavna politična odločitev je bila braniti suženjstvo. V Združenih državah je razglas spremenil tudi politični in moralni značaj vojne — emancipacija je postala eden glavnih ciljev in je utrdila podporo splošnejšemu nasprotovanju suženjstvu.
Dokončna odprava suženjstva
Čeprav je razglas premaknil zgodovinsko hitenje proti svobodi, je bila popolna pravna odprava suženjstva dosežena šele z trinajstim amandmajem k ustavi Združenih držav Amerike konec leta 1865. V nekaterih delih Jug a novica o osvoboditvi ni prispela takoj — v Teksasu je na primer dejanska obvestila o svobodi prispela 19. junija 1865 (dogodek, ki ga danes obeležujemo kot Juneteenth).
Zapomnitve in zapuščina
Razglasitev osvoboditve velja za prelomnico v ameriški zgodovini: ni takoj izbrisala neenakosti, vendar je spremenila pravni in politični okvir za odpravo suženjstva in začela dolgotrajne spremembe v družbi. Njena zapuščina se kaže v zakonodaji, spominskih dogodkih in širšem zavedanju o civilnih pravicah, ki so sledile v desetletjih po državljanski vojni.
