Emancipacijska proklamacija
Razglasitev osvoboditve je bil ukaz ameriškega predsednika Abrahama Lincolna o osvoboditvi sužnjev v desetih državah. Veljal je za sužnje v državah, ki so se leta 1863 med ameriško državljansko vojno še vedno upirale. Dejansko ni takoj osvobodil vseh sužnjev v teh državah, saj so bila ta območja še vedno pod nadzorom Konfederacije. Vendar je takoj osvobodila vsaj 20 000 sužnjev in skoraj vse 4 milijone sužnjev (glede na popis prebivalstva Združenih držav iz leta 1860), ko je vojska Unije napredovala v konfederacijske države. Do trinajstega amandmaja k ustavi Združenih držav Amerike leta 1865 so imele samo zvezne države pravico odpraviti suženjstvo znotraj svojih meja. Zato je Lincoln v vlogi vrhovnega poveljnika izdal razglas kot vojni ukrep.
Z razglasitvijo je emancipacija postala cilj državljanske vojne. Prav tako je oslabila prizadevanja Anglije in Francije za uradno priznanje Konfederacije. Ko so enote Unije napredovale na uporniško (konfederacijsko) ozemlje, so na dan osvobodile na tisoče sužnjev. Mnogi niso čakali, ampak so pobegnili od svojih lastnikov, da bi zahtevali svobodo.
Pet suženjskih držav (mejne države) je ostalo zvestih Uniji in niso bile v vojni z zvezno vlado. Zato Lincoln ni imel pooblastil za osvoboditev sužnjev v teh zveznih državah, zato se ta razglas v teh državah ni uporabljal. Razglas prav tako ni veljal za Tennessee ter za območja v Virginiji in Louisiani, ki so jih sile Unije že nadzorovale.
Sovražna karikatura o Lincolnu, ki je napisal razglasitev
Razglasitev
Razglas je bil izdan v dveh delih. Lincoln je 22. septembra 1862 dejal, da bo v 100 dneh osvobodil vse sužnje na območjih, ki takrat niso bila pod nadzorom Unije. januarja 1863 je imenoval deset držav, v katerih bo razglasitev veljala: Teksas, Južna Karolina, Severna Karolina, Georgia, Alabama, Mississippi, Arkansas, Virginija, Kentucky in Louisiana. Pet obmejnih držav, v katerih je bilo suženjstvo še vedno zakonito, je bilo izvzeto in niso bile imenovane, ker so ostale zveste Uniji in se niso uprle. Tudi Tennessee ni bil imenovan, ker so sile Unije tam že ponovno vzpostavile nadzor. Več okrožij Virginije, ki so se od te zvezne države odcepila in oblikovala novo zvezno državo Zahodna Virginija, je bilo izrecno navedenih kot izjeme, prav tako več župnij v okolici New Orleansa v Louisiani. Naslednji odstavek je del citata iz Razglasa o osvoboditvi.
| “ | . ... vse osebe, ki so v kateri koli državi ali določenem delu države, katere ljudstvo se je uprlo Združenim državam, sužnji, so tedaj, v prihodnje in za vedno svobodne; izvršna vlada Združenih držav, vključno z njeno vojaško in pomorsko oblastjo, bo priznala in ohranila svobodo teh oseb ter ne bo ukrepala proti njim. Arkansas, Teksas, Louisiana [razen nekaterih imenovanih župnij], Mississippi, Alabama, Florida, Georgia, Južna Karolina, Severna Karolina in Virginija (razen oseminštiridesetih okrožij, imenovanih Zahodna Virginija [in nekaterih drugih okrožij v VA]) | ” |
Le majhno število sužnjev, ki so bili že za linijami Unije, je bilo takoj osvobojenih. Ko so sile Unije napredovale, so bili dejansko osvobojeni skoraj vsi štirje milijoni sužnjev. Nekateri nekdanji sužnji so se pridružili vojski Unije.
Pred koncem vojne so nekatere obmejne države, ki so bile izvzete, odpravile suženjstvo znotraj svojih meja. Razglas je sicer osvobodil sužnje, vendar ni naredil suženjstva nezakonitega. Zato je Lincoln podprl spremembo ustave, ki je prepovedala suženjstvo. Trinajsti amandma, s katerim je bilo suženjstvo povsod v Združenih državah nezakonito, je bil sprejet konec leta 1865, osem mesecev po Lincolnovem umoru.
Območja, za katera je veljala razglasitev emancipacije, so označena z rdečo barvo. Območja, na katerih so bili sužnji, so označena z modro barvo.
Galerija fotografij
· 
Objava razglasitve v National Republican (1862)
· 
Sovražna karikatura, ki pravi, da je Lincoln z razglasitvijo "odigral svojo zadnjo karto".
· 
Znamenita fotografija sužnja s hudimi brazgotinami na hrbtu, ki jih je dobil zaradi bičanja (1863)
· 
Slika temnopoltega moškega, ki bere časopis z naslovom "Predsedniška razglasitev/otroštvo" (1983)
· 
To je spomenik 54. pehotni enoti Massachusettsa v vojski Unije, v kateri je bilo veliko nekdanjih sužnjev.
· 
Dva otroka nekdanjih sužnjev, ki sta bila verjetno osvobojena z Lincolnovim delom, okoli leta 1870
Sorodne strani
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je bila Razglasitev emancipacije?
O: Razglas o osvoboditvi je bil ukaz predsednika ZDA Abrahama Lincolna o osvoboditvi sužnjev v desetih državah med ameriško državljansko vojno.
V: Koliko sužnjev je bilo osvobojenih takoj?
O: Na podlagi razglasa o osvoboditvi je bilo takoj osvobojenih vsaj 20 000 sužnjev.
V: Koliko sužnjev je bilo na koncu osvobojenih zaradi razglasitve?
O: Skoraj vsi 4 milijoni sužnjev (po podatkih popisa prebivalstva Združenih držav iz leta 1860) so bili sčasoma osvobojeni zaradi razglasitve.
V: Kdo je imel pred letom 1865 moč, da odpravi suženjstvo?
O: Pred letom 1865 so imele samo zvezne države pravico odpraviti suženjstvo znotraj svojih meja.
V: Kakšno vlogo je imel Lincoln pri izdaji razglasa?
O: Lincoln je proklamacijo izdal kot vojni ukrep v vlogi vrhovnega poveljnika.
V: Kakšen učinek je imela na prizadevanja Anglije in Francije, da bi priznali Konfederacijo?
O: Razglasitev je oslabila prizadevanja Anglije in Francije za uradno priznanje Konfederacije.
V: Na katere države ta razglasitev ni vplivala?
O: Razglasitev ni vplivala na pet suženjskih držav (mejne države), ki so ostale zveste Uniji, ter na območja v Virginiji in Louisiani, ki so jih sile Unije že nadzorovale.
